Page 114 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

on Kerma in Aleš Gacˇnik

Preglednica 5.1 Nadaljevanje s prejšnje strani

Postavka Zacˇetek Razvoj Zrelost Upad

Pomen Ni razumevanja Prepoznavanje Odpiranje novih Upad ekonom-
vinskega delovnih mest ske pomemb-
turizma za pomembnost potenciala vin- in opazni tudi nosti vinskega
za regijo drugi ekonom- turizma; ta se
vinskega turiz- skega turizma ski ucˇinki vin- lahko doživlja
skega turizma, kot regionalna
ma; le nekatere na podlagi vi- ki bi lahko po- kriza.
stal dominan-
kleti vidijo po- dnih trendov; tna aktivnost.

tencial. obstoj želje po

razvoju vinske-

ga turizma.

Strategije Spodbude in Znamcˇenje de- Trajnostna Potrebno novo

pomocˇ podje- stinacije vin- usmerjenost; pozicioniranje;

tništvu; prite- skega turizma; možno zmanj- kreiranje novih

gnitev investicij; usmerjenost na šanje marketin- prodajnih stra-

114 oblikovanje vi- vinske turiste z ških aktivnosti tegij (s poudar-

zije. višjo kupno mo- zaradi zmanjša- kom na unika-

cˇjo; integrira- nja množicˇnosti tnosti); pouda-

nje vinskega tu- obiska. rek na kakovosti

rizma v skupno vina.

politiko turisticˇ-

nega razvoja.

Opombe Prirejeno po Tomljenovic´ in Getz v Jurincˇicˇ in Bojnec (2009, str. 476–477).

nih vinskih regijah, ki ponujajo nešteto možnosti za oblikovanje vin-
skih cest in itinerarijev (glej npr. D’Alessio in Santini, 2006). Odlicˇne
možnosti za razvoj vinskega turizma pa so bile prepoznane relativ-
no pozno – šele v zacˇetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj je
do takrat vecˇina vinskih kleti ignorirala turisticˇni potencial pridela-
ve vina in vinorodnih obmocˇij. Leta 1993 je bila zato ustanovljena
posebna organizacija Movimento Turismo del Vino (Gibanje za vin-
ski turizem), neprofitno združenje, ki danes vkljucˇuje že okrog 1.000
cˇlanov. Ti so izbrani po posebnih kriterijih, med katerimi je na pr-
vem mestu prijaznost do vinskega turizma. Njihovi glavni cilji pa so
(Kerma, 2018, str. 40):

• promocija kulture vina z obiskovanjem obmocˇij pridelave;

• podpora turizmu v vseh italijanskih regijah, ki izkazujejo vino-
gradniško-vinarsko poslanstvo;

• usposabljanje vinskih kleti s turisticˇnimi znanji in storitvami;

• krepitev tako podobe (imidža) kakor tudi ekonomskih in zapo-
slitvenih možnosti v vinskih regijah.