Page 115 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 115
Vinski turizem 115
Movimento Turismo del Vino organizira številne prireditve po vsej
Italiji, med katerimi je najbolj znana »Cantine Aperte« (Odprte kleti –
vsako zadnjo nedeljo v maju), ki je postala vzorcˇni primer oz. model
za podobne prireditve po vsem svetu – tudi pri nas.
Avstrija ima verjetno najstrožjo zakonodajo in regulacijo zašcˇite
porekla ter kakovosti vina na svetu, ki se še posebej odraža v sistemu
dac (Districtus Austriae Controllatus) (Robinson, b. l.). Prav gotovo
je to posledica velikega škandala s konca osemdesetih let prejšnje-
ga stoletja, ko so za potrebe nemškega trga (ta je zahteval bela slad-
kasta vina) avstrijski vinarji v svoja vina dodajali dietilenglikol (po
domacˇe antifriz) in jih s tem krepko ponarejali. Škandal je spravil
na kolena celotno vinsko industrijo, hkrati pa je pomenil nov zacˇe-
tek in izjemen dvig kakovosti avstrijskih vin v naslednjih dvajsetih
letih (D’Alessio in Santini, 2006). Vinski turizem je z vidika promo-
cije in trženja avstrijskih vin vedno bolj prepoznaven in cenjen, saj
promovira tako nacionalno kot tudi regionalno in lokalno kulturo vi-
na. Letno tako v Avstriji zabeležijo kar dva milijona domacˇih in tujih
vinsko-kulinaricˇnih turistov, ki uživajo v raznoliki ponudbi (Kerma,
2018).
Gruzija ima nedvomno eno najstarejših in najvitalnejših vinskih
kultur na svetu. In Gruzijci za svojo deželo ponosno trdijo, da je pra-
domovina ali zibelka vinogradništva in vinarstva. Pohvalijo se nam-
recˇ s kar 8.000 neprekinjenimi trgatvami. Prav tako Gruzijci svo-
jo vitalnost in dolgoživost pripisujejo svojemu navdušenju nad uži-
vanjem vina. Ohranjajo tudi prav posebne tradicionalne postopke
»kletarjenja« oz. pridelovanja vina, med katerimi sta gotovo najuni-
katnejša fermentacija in zorenje vina v kvevrijih. Postopek starodav-
ne tradicionalne gruzijske metode pridelave vina v kvevrijih je bil le-
ta 2013 uvršcˇen tudi na unesco-v seznam nesnovne dedišcˇine sveta.
Vinski turizem se tako zdi kot narocˇen in je v zadnjih letih dejansko
tudi postal ena kljucˇnih razvojnih usmeritev gruzijskega turizma na-
sploh (Kerma, 2018).
Veliki južnoameriški sosedi, Cˇ ile in Argentino, v veliki meri zazna-
mujejo Andi. Zlasti v Argentini so prav Andi tisti, ki sploh omogocˇajo
vinogradništvo v suhih in vrocˇih prostranstvih, saj se od tam stekajo
velike kolicˇine vode, ki jo s pridom uporabljajo za namakanje vino-
gradov (slika 5.2). Cˇ ile na drugi strani za marsikaterega evropskega
obiskovalca v kulturnem pogledu deluje precej domacˇe, je pa njego-
va geografska izolacija privedla do nekaterih unikatnih posebnosti –
Movimento Turismo del Vino organizira številne prireditve po vsej
Italiji, med katerimi je najbolj znana »Cantine Aperte« (Odprte kleti –
vsako zadnjo nedeljo v maju), ki je postala vzorcˇni primer oz. model
za podobne prireditve po vsem svetu – tudi pri nas.
Avstrija ima verjetno najstrožjo zakonodajo in regulacijo zašcˇite
porekla ter kakovosti vina na svetu, ki se še posebej odraža v sistemu
dac (Districtus Austriae Controllatus) (Robinson, b. l.). Prav gotovo
je to posledica velikega škandala s konca osemdesetih let prejšnje-
ga stoletja, ko so za potrebe nemškega trga (ta je zahteval bela slad-
kasta vina) avstrijski vinarji v svoja vina dodajali dietilenglikol (po
domacˇe antifriz) in jih s tem krepko ponarejali. Škandal je spravil
na kolena celotno vinsko industrijo, hkrati pa je pomenil nov zacˇe-
tek in izjemen dvig kakovosti avstrijskih vin v naslednjih dvajsetih
letih (D’Alessio in Santini, 2006). Vinski turizem je z vidika promo-
cije in trženja avstrijskih vin vedno bolj prepoznaven in cenjen, saj
promovira tako nacionalno kot tudi regionalno in lokalno kulturo vi-
na. Letno tako v Avstriji zabeležijo kar dva milijona domacˇih in tujih
vinsko-kulinaricˇnih turistov, ki uživajo v raznoliki ponudbi (Kerma,
2018).
Gruzija ima nedvomno eno najstarejših in najvitalnejših vinskih
kultur na svetu. In Gruzijci za svojo deželo ponosno trdijo, da je pra-
domovina ali zibelka vinogradništva in vinarstva. Pohvalijo se nam-
recˇ s kar 8.000 neprekinjenimi trgatvami. Prav tako Gruzijci svo-
jo vitalnost in dolgoživost pripisujejo svojemu navdušenju nad uži-
vanjem vina. Ohranjajo tudi prav posebne tradicionalne postopke
»kletarjenja« oz. pridelovanja vina, med katerimi sta gotovo najuni-
katnejša fermentacija in zorenje vina v kvevrijih. Postopek starodav-
ne tradicionalne gruzijske metode pridelave vina v kvevrijih je bil le-
ta 2013 uvršcˇen tudi na unesco-v seznam nesnovne dedišcˇine sveta.
Vinski turizem se tako zdi kot narocˇen in je v zadnjih letih dejansko
tudi postal ena kljucˇnih razvojnih usmeritev gruzijskega turizma na-
sploh (Kerma, 2018).
Veliki južnoameriški sosedi, Cˇ ile in Argentino, v veliki meri zazna-
mujejo Andi. Zlasti v Argentini so prav Andi tisti, ki sploh omogocˇajo
vinogradništvo v suhih in vrocˇih prostranstvih, saj se od tam stekajo
velike kolicˇine vode, ki jo s pridom uporabljajo za namakanje vino-
gradov (slika 5.2). Cˇ ile na drugi strani za marsikaterega evropskega
obiskovalca v kulturnem pogledu deluje precej domacˇe, je pa njego-
va geografska izolacija privedla do nekaterih unikatnih posebnosti –
