Page 116 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Simon Kerma in Aleš Gacˇnik

116

Slika 5.2 Med trtami in kaktusi: vinski turizem 3.000 m nad morjem – vinograd
Altura Maxima, posest Colome, Valle Calchaqui, Argentina, 2018 (foto
Simon Kerma)

in vinska trta pri tem ni izjema. Tako v Argentini kot v Cˇ ilu je vinski
turizem v razcvetu. Med njunimi vinskimi destinacijami mocˇno iz-
stopata Mendoza in Valparaiso z dolino Casablanca, ki sta tudi del
prestižne mreže Great Wine Capitals (Kerma, 2018).

Vinski turizem v Sloveniji
Vinski turizem na Slovenskem ima relativno kratko zgodovino, ki se-
ga v zacˇetek 90-ih let prejšnjega stoletja, ko sta Turisticˇna zveza Slo-
venije in Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije leta 1992
zacˇeli promovirati vinogradniško-vinarski turizem. K sodelovanju je
bil povabljen širok spekter deležnikov (ministrstva in njihovi organi,
Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, društva vinogra-
dnikov in vinarjev, turisticˇna društva, kmetijske svetovalne službe,
obcˇine, potovalne agencije, šole, gostinci, trgovci, krajevne skupno-
sti, društva in aktivi kmecˇkih žena). Razvoj podeželja in razvoj vin-
skoturisticˇnih cest (vtc) kot del vinogradniško-vinskega turizma se
je zacˇel izvajati kot nacionalni projekt Ministrstva za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano rs, z zasnovo 20 vinskih cest (Bojnec in Korpar,
2005, str. 196).

Po zadnjem »Zakonu o vinu« (2006) je vinorodna Slovenija razde-
ljena na 3 vinorodne dežele in 9 vinorodnih okolišev: (1) vinorodna
dežela Podravje (vinorodni okoliš Prekmurje, vinorodni okoliš Šta-