Page 117 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Vinski turizem

117

Slika 5.3 Vinorodne dežele in okoliši po zadnjem »Zakonu o vinu« (2006)

jerska), (2) vinorodna dežela Posavje (vinorodni okoliš Bizeljsko Sre-
micˇ, vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodni okoliš Bela krajina) in (3)
vinorodna dežela Primorje (vinorodni okoliš Goriška Brda, vinoro-
dni okoliš Vipavska dolina, vinorodni okoliš Kras, vinorodni okoliš
Slovenska Istra) (slika 5.3).

Z vidika razvoja vinskega turizma je najmanjša razvojna enota z
lastno prepoznavno identiteto vinorodni okoliš, najbolj strateška ra-
zvojna enota pa vinorodna dežela. Njuna konkurencˇnost je odvisna
od mednarodne prepoznavnosti Slovenije kot vinorodne dežele in
države z vecˇ kot 2.500-letno tradicijo kulture vina.

Med proizvode vinskega turizma s številnimi ucˇinki sodijo: vin-
skoturisticˇne ceste, organizirani izleti in bivanje v vinorodnih deže-
lah, enološka izobraževanja, obiski vinskih kleti, vinski muzeji, pra-
zniki in festivali na temo vina, strokovne prireditve, degustacije vina,
lokalni sejmi in akcijska prodaja vin (Ma˘nila˘, 2012, str. 56). Na Sloven-
skem so ponudniki vinskega turizma predvsem gostinci, turisticˇne
kmetije in vinske kleti. Med prednostmi vinskega turizma za vinarje
sta povecˇanje neposrednih stikov potrošnikov z vinom in možnost
pokušanja vin. Vinarjem obiskovanje vinskih kleti pomeni cenovno
ugoden nacˇin promocije in trženja vina brez dodatno vloženega cˇasa
(Bojnec in Korpar, 2005, str. 191).