Page 118 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 118
Simon Kerma in Aleš Gacˇnik
V zadnjem desetletju smo sicer pricˇa izjemnemu razmahu vin-
skih in kulinaricˇnih prireditev ter festivalov, a v širšem evropskem
kontekstu mocˇno zaostajamo na podrocˇju investicij v vinskoturisticˇ-
no infrastrukturo, kot so tematski ali buticˇni vinski hoteli in resorti,
sodobne vinske kleti z degustacijskimi prostori, komunikativni vin-
ski muzeji, galerije in razstave. Programsko nedorecˇene pa so tudi
vtc in druge tematske poti. Ob tem moramo izpostaviti še izrazit
vizionarski manko nacionalne politike na podrocˇju sistematicˇnega
usmerjanja razvoja vinskega turizma kot tudi organiziranosti in ge-
nericˇne promocije slovenskih vinarjev, kulture vina in vinskega tu-
rizma kot presecˇišcˇa med kmetijskim, gospodarskim in kulturnim
sektorjem. Kreiranje celostne razvojne vizije in strategije ter inter-
disciplinarno in medresorsko povezovanje ostajata velika neizkori-
118 šcˇena deviza za dvig mednarodne konkurencˇnosti in prepoznavno-
sti vinskega turizma na Slovenskem (Gacˇnik, 2014b).
Med strateškimi podrocˇji v trženju gastronomskega turizma na
Slovenskem so izpostavljene tudi vinske kleti, vinske ceste in drugi
gostinski objekti ob vinskih cestah, med predlaganimi doživetji pa
degustacije v vinski kleti, piknik v naravi, trgatev, vinski spa idr. Med
glavnimi gastronomskimi produkti so izpostavljene tudi vinske kleti,
ki ustvarjajo skoraj najvecˇjo prepoznavnost gastronomskega turiz-
ma na Slovenskem (takoj za vrhunskimi restavracijami) in tudi naj-
vecˇje prihodke med vsemi (Slovenska turisticˇna organizacija, 2018,
str. 33).
In zakaj na Slovenskem staviti na vinski turizem? Zaradi vecˇje
mednarodne prepoznavnosti Slovenije kot vinorodne destinacije z
bogato vinogradniško in vinarsko dedišcˇino ter kulturo vina, vecˇje
dodane vrednosti in zaslužka na kmetijah in pri drugih z vinskim
turizmom povezanih deležnikih, tudi v mestih, zaradi ohranjanja
kulturne krajine ter snovne in nesnovne kulturne dedišcˇine kot stra-
teškega temelja za razvoj vinskega turizma, zaradi vecˇje privlacˇnosti
podeželja in novih zaposlitvenih priložnosti (Gacˇnik, 2019).
Vinskoturisticˇna infrastruktura
Carlsen in Charters (2006, str. 8) poleg t. i. »trde« infrastrukture iz-
postavljata velik pomen »mehke« infrastrukture za potrebe vinskega
turizma, pri cˇemer navajata znanje, komunikacijska orodja in infor-
macije, mreženje, inovacije in strategije. Gotovo pa so vinske kleti
z degustacijskimi prostori, ustreznim dostopom in urejeno okolico
V zadnjem desetletju smo sicer pricˇa izjemnemu razmahu vin-
skih in kulinaricˇnih prireditev ter festivalov, a v širšem evropskem
kontekstu mocˇno zaostajamo na podrocˇju investicij v vinskoturisticˇ-
no infrastrukturo, kot so tematski ali buticˇni vinski hoteli in resorti,
sodobne vinske kleti z degustacijskimi prostori, komunikativni vin-
ski muzeji, galerije in razstave. Programsko nedorecˇene pa so tudi
vtc in druge tematske poti. Ob tem moramo izpostaviti še izrazit
vizionarski manko nacionalne politike na podrocˇju sistematicˇnega
usmerjanja razvoja vinskega turizma kot tudi organiziranosti in ge-
nericˇne promocije slovenskih vinarjev, kulture vina in vinskega tu-
rizma kot presecˇišcˇa med kmetijskim, gospodarskim in kulturnim
sektorjem. Kreiranje celostne razvojne vizije in strategije ter inter-
disciplinarno in medresorsko povezovanje ostajata velika neizkori-
118 šcˇena deviza za dvig mednarodne konkurencˇnosti in prepoznavno-
sti vinskega turizma na Slovenskem (Gacˇnik, 2014b).
Med strateškimi podrocˇji v trženju gastronomskega turizma na
Slovenskem so izpostavljene tudi vinske kleti, vinske ceste in drugi
gostinski objekti ob vinskih cestah, med predlaganimi doživetji pa
degustacije v vinski kleti, piknik v naravi, trgatev, vinski spa idr. Med
glavnimi gastronomskimi produkti so izpostavljene tudi vinske kleti,
ki ustvarjajo skoraj najvecˇjo prepoznavnost gastronomskega turiz-
ma na Slovenskem (takoj za vrhunskimi restavracijami) in tudi naj-
vecˇje prihodke med vsemi (Slovenska turisticˇna organizacija, 2018,
str. 33).
In zakaj na Slovenskem staviti na vinski turizem? Zaradi vecˇje
mednarodne prepoznavnosti Slovenije kot vinorodne destinacije z
bogato vinogradniško in vinarsko dedišcˇino ter kulturo vina, vecˇje
dodane vrednosti in zaslužka na kmetijah in pri drugih z vinskim
turizmom povezanih deležnikih, tudi v mestih, zaradi ohranjanja
kulturne krajine ter snovne in nesnovne kulturne dedišcˇine kot stra-
teškega temelja za razvoj vinskega turizma, zaradi vecˇje privlacˇnosti
podeželja in novih zaposlitvenih priložnosti (Gacˇnik, 2019).
Vinskoturisticˇna infrastruktura
Carlsen in Charters (2006, str. 8) poleg t. i. »trde« infrastrukture iz-
postavljata velik pomen »mehke« infrastrukture za potrebe vinskega
turizma, pri cˇemer navajata znanje, komunikacijska orodja in infor-
macije, mreženje, inovacije in strategije. Gotovo pa so vinske kleti
z degustacijskimi prostori, ustreznim dostopom in urejeno okolico
