Page 89 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
tronomski turizem
Poleg Francozov, Britancev in Dancev zagotovo ne smemo izpusti- 89
ti Špancev in Baskov, kot so Ferran Adria (el Bulli je bil 5-krat najboljši
na lestvici 50 Best), bratje Roca (restavracija El Celler de Can Roca je
zmagala dvakrat), Juan Maria Arzak, Andoni Luis Aduriz, uvršcˇen na
7. mesto na lestvici 50 Best z restavracijo Mugaritz in je bil tudi chef
leta 2008 in 2012, Italijanov, kjer je zadnje cˇase na lestvici 50 Best naj-
bolje uvršcˇen Massimo Bottura (zmagal dvakrat), Južnoamericˇanov
Virgilia Martineza in Alexa Atalaja ter azijskih chefov, kot je Gaggan
Anand, katerega restavracija je bila na lestvici 50 Best štiri leta za-
pored (2014–2018) proglašena za najboljšo v Aziji, in številni drugi.
Kot že recˇeno, težko je narediti izbor najboljših, saj je tistih, ki so
na takšen ali drugacˇen nacˇin zaznamovali svetovno gastronomijo,
ogromno, žal je med njimi malo žensk. A med tistimi, ki so jo, je prav
gotovo tudi Slovenka Ana Roš, ki je bila tudi uvršcˇena med Netflixov
izbor najzanimivejših 12 chefov oz. v drugo sezono te popularne od-
daje.
Razvoj slovenske gastronomije skozi cˇas
Gastronomija (tudi kulinarika oz. prehranska kultura) na obmocˇju
današnje Slovenije se je skozi zgodovino razvijala na sticˇišcˇu Alp,
Mediterana, Panonske nižine in Balkana. Prav to je ustvarilo pestro
prehransko kulturo, kjer ne moremo govoriti le o prevzemanju oku-
sov od sosedov in ljudstev, živecˇih na našem ozemlju, ampak tudi o
stalnem prilagajanju in inovativnem ustvarjanju novih okusov.
V procesih izoblikovanja slovenske gastronomske prepoznavnosti
so se prepletala razlicˇna družbena okolja, ki so pomembno soobli-
kovala kuharsko znanje. Staroselske kulture so bile zelo povezane s
predelavo mleka v mlecˇne izdelke, vendar se skoraj niso ohranile.
Prehrana vecˇinskega kmecˇkega prebivalstva je bila skromna, pove-
zana z žitno kulturo, s strocˇnicami in z okopavinami. Praznicˇnost so
predstavljali le izdelki ob zakolu prašicˇa.
Skozi zgodovino so novosti, kot so npr. uvajanje triletnega kolo-
barjenja s praho, izdelki z ajdo, uživanje svinjskega mesa od prote-
stantizma dalje in jedi iz podonavske kuhinje, spreminjale prehran-
sko kulturo. Ta je doživela prelomnico v cˇasu razsvetljenstva, ko je l.
1799 Valentin Vodnik izdal prvo kuharsko knjigo v slovenšcˇini z na-
slovom Kuharske bukve (Vodnik, 1799) Z njo smo slovenski jezik in s
tem našo gastronomijo postavili ob bok velikim svetovnim jezikom
ob koncu 18. stoletja. Leta 1868 pa je Magdalena Pleiweis napisala
Poleg Francozov, Britancev in Dancev zagotovo ne smemo izpusti- 89
ti Špancev in Baskov, kot so Ferran Adria (el Bulli je bil 5-krat najboljši
na lestvici 50 Best), bratje Roca (restavracija El Celler de Can Roca je
zmagala dvakrat), Juan Maria Arzak, Andoni Luis Aduriz, uvršcˇen na
7. mesto na lestvici 50 Best z restavracijo Mugaritz in je bil tudi chef
leta 2008 in 2012, Italijanov, kjer je zadnje cˇase na lestvici 50 Best naj-
bolje uvršcˇen Massimo Bottura (zmagal dvakrat), Južnoamericˇanov
Virgilia Martineza in Alexa Atalaja ter azijskih chefov, kot je Gaggan
Anand, katerega restavracija je bila na lestvici 50 Best štiri leta za-
pored (2014–2018) proglašena za najboljšo v Aziji, in številni drugi.
Kot že recˇeno, težko je narediti izbor najboljših, saj je tistih, ki so
na takšen ali drugacˇen nacˇin zaznamovali svetovno gastronomijo,
ogromno, žal je med njimi malo žensk. A med tistimi, ki so jo, je prav
gotovo tudi Slovenka Ana Roš, ki je bila tudi uvršcˇena med Netflixov
izbor najzanimivejših 12 chefov oz. v drugo sezono te popularne od-
daje.
Razvoj slovenske gastronomije skozi cˇas
Gastronomija (tudi kulinarika oz. prehranska kultura) na obmocˇju
današnje Slovenije se je skozi zgodovino razvijala na sticˇišcˇu Alp,
Mediterana, Panonske nižine in Balkana. Prav to je ustvarilo pestro
prehransko kulturo, kjer ne moremo govoriti le o prevzemanju oku-
sov od sosedov in ljudstev, živecˇih na našem ozemlju, ampak tudi o
stalnem prilagajanju in inovativnem ustvarjanju novih okusov.
V procesih izoblikovanja slovenske gastronomske prepoznavnosti
so se prepletala razlicˇna družbena okolja, ki so pomembno soobli-
kovala kuharsko znanje. Staroselske kulture so bile zelo povezane s
predelavo mleka v mlecˇne izdelke, vendar se skoraj niso ohranile.
Prehrana vecˇinskega kmecˇkega prebivalstva je bila skromna, pove-
zana z žitno kulturo, s strocˇnicami in z okopavinami. Praznicˇnost so
predstavljali le izdelki ob zakolu prašicˇa.
Skozi zgodovino so novosti, kot so npr. uvajanje triletnega kolo-
barjenja s praho, izdelki z ajdo, uživanje svinjskega mesa od prote-
stantizma dalje in jedi iz podonavske kuhinje, spreminjale prehran-
sko kulturo. Ta je doživela prelomnico v cˇasu razsvetljenstva, ko je l.
1799 Valentin Vodnik izdal prvo kuharsko knjigo v slovenšcˇini z na-
slovom Kuharske bukve (Vodnik, 1799) Z njo smo slovenski jezik in s
tem našo gastronomijo postavili ob bok velikim svetovnim jezikom
ob koncu 18. stoletja. Leta 1868 pa je Magdalena Pleiweis napisala
