Page 94 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
Maja Uran Maravic´ in Kaja Sajovic
in postal eden pomembnejših elementov kakovosti turistovega doži-
vetja. Gastronomija je izredno pomembna za spodbujanje lokalne-
ga, regionalnega in nacionalnega ekonomskega razvoja, gastronom-
ski turisti pa so obicˇajno dobri gostje, z vecˇ proracˇuna za trošenje na
dopustu, bolj okoljsko ozavešcˇeni in z vecˇ interesa za spoznavanje
tujih kultur.
Kljub uspehom posameznikov, z Ano Roš na cˇelu, in vse vecˇjemu
izpostavljanju Slovenije kot nove gastronomske destinacije ter ra-
zvoju lokalnih prehranskih znamk pa obiskovalci Slovenije kot ene-
ga glavnih motivov za obisk še vedno ne izpostavljajo gastronomskih
doživetij. Morda tudi zato povprecˇni turist pri nas v lokalih porabi le
picˇlih 15,5 odstotka dnevnega proracˇuna.
Sloveniji najkonkurencˇnejše kulinaricˇne destinacije so sosede –
94 Hrvaška (zlasti Istra, ki gradi na vinu in posameznih produktih, kot
so tartufi), Avstrija z dobro prakso navezovanja narave in malih pro-
izvajalcev na celostno gastronomsko identiteto in podobo države,
Madžarska kot primer majhne države z relativno zahtevno kulinari-
ko, ki se ji je uspelo povzpeti do statusa enega vodilnih v tem koncu
Evrope, tudi z vse vecˇ Michelinovimi zvezdicami, in Italija, ki ima
vzorcˇen primer dobro postavljene gastronomske piramide z izje-
mnimi trattoriami.
Sloveniji ter slovenskim restavracijam in gostilnam prav to manjka
– vecˇja nacionalna prehranska identiteta in samozavest. Med pred-
nostmi Slovenije lahko poudarjamo raznolikost na majhnem prosto-
ru, vrhunska in izvirna vina, bogastvo neokrnjene narave, ohranjeno
prehransko dedišcˇino, buticˇnost in zadnje uspehe Ane Roš na med-
narodnem prizorišcˇu. Po drugi strani lahko med slabostmi izpostavi-
mo pomanjkanje kadra in nizko usposobljenost strežbe, ki se pribli-
žujeta kriticˇnim razsežnostim, slabo povezanost ponudnikov, nizko
mednarodno prepoznavnost in nizko kakovost ponudbe.
Raziskave kažejo, da so za nas najpomembnejši trgi Italija, Avstri-
ja, Nemcˇija pa tudi Francija, Velika Britanija in nekatere skandina-
vske države. Za dolocˇen segment gastronomskih turistov so zago-
tovo nujno potrebne elitne mestne restavracije s široko (tudi tujo)
vinsko ponudbo, niso pa ravno nujno to tisti turisti, ki jih resnicˇno
zanima doživeti Slovenijo kot zeleno, buticˇno destinacijo, trdno po-
vezano z okoljem, kar pa bi moralo biti naše primarno orodje trženja
destinacije. Skratka, potrebno je privabiti predane gastronomske tu-
riste, ki zapravijo veliko in ki jih zanima tudi spoznavanje tradicij ter
in postal eden pomembnejših elementov kakovosti turistovega doži-
vetja. Gastronomija je izredno pomembna za spodbujanje lokalne-
ga, regionalnega in nacionalnega ekonomskega razvoja, gastronom-
ski turisti pa so obicˇajno dobri gostje, z vecˇ proracˇuna za trošenje na
dopustu, bolj okoljsko ozavešcˇeni in z vecˇ interesa za spoznavanje
tujih kultur.
Kljub uspehom posameznikov, z Ano Roš na cˇelu, in vse vecˇjemu
izpostavljanju Slovenije kot nove gastronomske destinacije ter ra-
zvoju lokalnih prehranskih znamk pa obiskovalci Slovenije kot ene-
ga glavnih motivov za obisk še vedno ne izpostavljajo gastronomskih
doživetij. Morda tudi zato povprecˇni turist pri nas v lokalih porabi le
picˇlih 15,5 odstotka dnevnega proracˇuna.
Sloveniji najkonkurencˇnejše kulinaricˇne destinacije so sosede –
94 Hrvaška (zlasti Istra, ki gradi na vinu in posameznih produktih, kot
so tartufi), Avstrija z dobro prakso navezovanja narave in malih pro-
izvajalcev na celostno gastronomsko identiteto in podobo države,
Madžarska kot primer majhne države z relativno zahtevno kulinari-
ko, ki se ji je uspelo povzpeti do statusa enega vodilnih v tem koncu
Evrope, tudi z vse vecˇ Michelinovimi zvezdicami, in Italija, ki ima
vzorcˇen primer dobro postavljene gastronomske piramide z izje-
mnimi trattoriami.
Sloveniji ter slovenskim restavracijam in gostilnam prav to manjka
– vecˇja nacionalna prehranska identiteta in samozavest. Med pred-
nostmi Slovenije lahko poudarjamo raznolikost na majhnem prosto-
ru, vrhunska in izvirna vina, bogastvo neokrnjene narave, ohranjeno
prehransko dedišcˇino, buticˇnost in zadnje uspehe Ane Roš na med-
narodnem prizorišcˇu. Po drugi strani lahko med slabostmi izpostavi-
mo pomanjkanje kadra in nizko usposobljenost strežbe, ki se pribli-
žujeta kriticˇnim razsežnostim, slabo povezanost ponudnikov, nizko
mednarodno prepoznavnost in nizko kakovost ponudbe.
Raziskave kažejo, da so za nas najpomembnejši trgi Italija, Avstri-
ja, Nemcˇija pa tudi Francija, Velika Britanija in nekatere skandina-
vske države. Za dolocˇen segment gastronomskih turistov so zago-
tovo nujno potrebne elitne mestne restavracije s široko (tudi tujo)
vinsko ponudbo, niso pa ravno nujno to tisti turisti, ki jih resnicˇno
zanima doživeti Slovenijo kot zeleno, buticˇno destinacijo, trdno po-
vezano z okoljem, kar pa bi moralo biti naše primarno orodje trženja
destinacije. Skratka, potrebno je privabiti predane gastronomske tu-
riste, ki zapravijo veliko in ki jih zanima tudi spoznavanje tradicij ter
