Page 91 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 91
Gastronomski turizem
• Tomaž Kavcˇicˇ, Jure Tomicˇ (l. 2016 svetovni prvak v pripravi te-
stenin), Luka Košir, Bine Volcˇicˇ, Jorg Zupan, Jakob Pintar idr.
Na podrocˇju kulinarike izstopajo slovenski vinarji, ki so v tujini 91
prepoznavnejši in dejavnejši od kuharjev. Posamezne vinske kleti,
kot sta Movia in Kabaj, sta na seznamu 100 najboljših kleti po izboru
revije Wine Spectator. Prepoznavni so tudi Radikon, Gravner, Prin-
cic, Terpin, Marjan Simcˇicˇ, Klinec, Aci Urbajs, Burja . . .
Veliko uspehov na tujih trgih doživljajo briške kleti, kjer posame-
zniki v tujino izvozijo tudi do 90 % steklenic vina. Poseben status
imajo slovenska sonaravno in biodinamicˇno pridelana vina, še po-
sebej t. i. oranžna oz. jantarna vina, o katerih je v knjigi Amber Revo-
lution pisal tudi publicist Simon J. Woolf (2018).
Cˇ eprav so gostilne in turisticˇne kmetije eden od prepoznavnih
znakov Slovenije, so premalo navezane na lokalno okolje. Med go-
stilnami z bogato družinsko tradicijo jih le nekaj ohranja vrhunsko
kakovost. Prav tako je pri ponudnikih na turisticˇnih kmetijah, kjer
pogosto ne strežejo hišnih oziroma lokalnih izdelkov.
Kljub uspehom posameznikov, izpostavljanju Slovenije kot nove
gastronomske destinacije in razvoju lokalnih projektov pa obisko-
valci Slovenije na prvem mestu ne izpostavljajo gastronomskih doži-
vetij. Le-ta so postala prepoznavna tocˇka turizma v skandinavskih in
južnoameriških državah in s tem pritegnila množico novih segmen-
tov turistov. Ti pri kulinaricˇnih obiskih ne išcˇejo (le) kakovostnih re-
stavracij, nagrajenih s priznanji (npr. z Michelinovimi zvezdicami),
ampak jih zanimajo predvsem lokalno okolje, povezava z naravo, s
podeželjem, mali, buticˇni proizvajalci, vinogradniki, ribicˇi, nabiral-
ci, gobarji, sirarji . . . Sem spadajo (tudi) t. i. gastronomski turisti (t. i.
foodieji), ki so pripravljeni zapraviti najvecˇ, veljajo za dobre goste,
povecˇini jih zanimajo tudi kultura, zgodovina, tradicija in poveza-
nost z naravo.
Veliko državam je uspelo zgraditi svojo podobo v povezavi z oko-
ljem in naravno danostjo, s promoviranjem t. i. kilometra nicˇ, z gra-
dnjo tradicije. Slovenskih restavracijam in gostilnam manjkata na-
cionalna identiteta in samozavest, kljub temu da imamo bogato in
raznovrstno gastronomsko tradicijo. Hkrati je nujno potrebno pove-
zovanje z okolico, z okoliškimi dobavitelji, malimi kmeti in vinarji ter
izpostavljanje neokrnjene narave (Slovenska turisticˇna organizacija,
2018).
• Tomaž Kavcˇicˇ, Jure Tomicˇ (l. 2016 svetovni prvak v pripravi te-
stenin), Luka Košir, Bine Volcˇicˇ, Jorg Zupan, Jakob Pintar idr.
Na podrocˇju kulinarike izstopajo slovenski vinarji, ki so v tujini 91
prepoznavnejši in dejavnejši od kuharjev. Posamezne vinske kleti,
kot sta Movia in Kabaj, sta na seznamu 100 najboljših kleti po izboru
revije Wine Spectator. Prepoznavni so tudi Radikon, Gravner, Prin-
cic, Terpin, Marjan Simcˇicˇ, Klinec, Aci Urbajs, Burja . . .
Veliko uspehov na tujih trgih doživljajo briške kleti, kjer posame-
zniki v tujino izvozijo tudi do 90 % steklenic vina. Poseben status
imajo slovenska sonaravno in biodinamicˇno pridelana vina, še po-
sebej t. i. oranžna oz. jantarna vina, o katerih je v knjigi Amber Revo-
lution pisal tudi publicist Simon J. Woolf (2018).
Cˇ eprav so gostilne in turisticˇne kmetije eden od prepoznavnih
znakov Slovenije, so premalo navezane na lokalno okolje. Med go-
stilnami z bogato družinsko tradicijo jih le nekaj ohranja vrhunsko
kakovost. Prav tako je pri ponudnikih na turisticˇnih kmetijah, kjer
pogosto ne strežejo hišnih oziroma lokalnih izdelkov.
Kljub uspehom posameznikov, izpostavljanju Slovenije kot nove
gastronomske destinacije in razvoju lokalnih projektov pa obisko-
valci Slovenije na prvem mestu ne izpostavljajo gastronomskih doži-
vetij. Le-ta so postala prepoznavna tocˇka turizma v skandinavskih in
južnoameriških državah in s tem pritegnila množico novih segmen-
tov turistov. Ti pri kulinaricˇnih obiskih ne išcˇejo (le) kakovostnih re-
stavracij, nagrajenih s priznanji (npr. z Michelinovimi zvezdicami),
ampak jih zanimajo predvsem lokalno okolje, povezava z naravo, s
podeželjem, mali, buticˇni proizvajalci, vinogradniki, ribicˇi, nabiral-
ci, gobarji, sirarji . . . Sem spadajo (tudi) t. i. gastronomski turisti (t. i.
foodieji), ki so pripravljeni zapraviti najvecˇ, veljajo za dobre goste,
povecˇini jih zanimajo tudi kultura, zgodovina, tradicija in poveza-
nost z naravo.
Veliko državam je uspelo zgraditi svojo podobo v povezavi z oko-
ljem in naravno danostjo, s promoviranjem t. i. kilometra nicˇ, z gra-
dnjo tradicije. Slovenskih restavracijam in gostilnam manjkata na-
cionalna identiteta in samozavest, kljub temu da imamo bogato in
raznovrstno gastronomsko tradicijo. Hkrati je nujno potrebno pove-
zovanje z okolico, z okoliškimi dobavitelji, malimi kmeti in vinarji ter
izpostavljanje neokrnjene narave (Slovenska turisticˇna organizacija,
2018).
