Page 90 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
Maja Uran Maravic´ in Kaja Sajovic
prvo slovensko kuharico (Pleiweis, 1868), ki je s poznejšimi dopolni-
tvami drugih avtoric še danes, poleg Slovenske kuharice Felicite Ka-
linšek (2020), pogosto ponatisnjena.
Leta 1937 so v okviru Združenja gostilnicˇarjev Slovenije ustanovili
prvo poklicno gostinsko šolo v Ljubljani, ki od leta 1945 deluje kot
prva srednja šola za turizem in gostinstvo.
Po koncu druge svetovne vojne se je vpliv kulinarike z Balkana po-
vecˇal z migracijami tamkajšnjih prebivalcev v Slovenijo. Na jedilni-
kih se pojavijo mediteranske pice in balkanski burek, v 60. letih prej-
šnjega stoletja tudi žar s cˇevapcˇicˇi in ražnjicˇi. Od 80. let 20. stoletja
naprej se razvijajo nove restavracije in buticˇne vinske kleti. Narašcˇa
gastronomska ozavešcˇenost in v 90. letih se uveljavi gibanje Slow
Food, ki je na to obmocˇje prišlo iz Italije. Vedno vecˇ je literature o
90 kulinaricˇnih in gastronomskih znacˇilnostih, organizirana so vinska
združenja in neformalne skupnosti, ki skrbijo za dvig vinske in pi-
vske kulture ter povezanost slovenskih vin s hrano.
Leta 2005 se je Slovenija vkljucˇila v najstarejšo svetovno gastro-
nomsko verigo Chaîne des Rôtisseurs. Leto kasneje je bila napisana
Strategija razvoja gastronomije Slovenije, ki poleg nacionalnega ga-
stronomskega bogastva in sodobnih oblik predstavlja 24 gastronom-
skih obmocˇij oz. 365 slovenskih prepoznavnih jedi in pijacˇ. Leta 2007
se je Slovenija pridružila zvezi jre (Jeunes Restaurateurs d’Europe),
ki združuje vecˇ sto mladih kuharjev po vsej Evropi in Avstraliji. Leta
2018 je pri nas izšel mednarodni gastronomski vodnik Gault & Mil-
lau, oktobra istega leta pa je bil Sloveniji podeljen tudi uradni naziv
Evropska gastronomska regija 2021 (angl. European Region of Gastro-
nomy) (Slovenska turisticˇna organizacija, 2018).
Slovenija se ponaša s kuharskimi mojstri, uveljavljenimi tudi v tu-
jini:
• Andrej Kuhar z Michelinovo zvezdico v Nemcˇiji,
• Joško Sirk z zvezdico za restavracijo Pri Lovcu v Subidi pri itali-
janskem Krminu,
• Janez Bratovž z restavracijo jb v Ljubljani z uvrstitvijo na San
Pelegrinovo lestvico 100 najboljših restavracij sveta (2010),
• Ana Roš z nazivom najboljšega ženskega chefa sveta (2017) in s
Hišo Franko edina iz Slovenije na seznamu The World’s 50 Best
Restaurants; je tudi cˇlanica številnih mednarodnih združenj in
gostja na najvecˇjih mednarodnih kulinaricˇnih kongresih,
prvo slovensko kuharico (Pleiweis, 1868), ki je s poznejšimi dopolni-
tvami drugih avtoric še danes, poleg Slovenske kuharice Felicite Ka-
linšek (2020), pogosto ponatisnjena.
Leta 1937 so v okviru Združenja gostilnicˇarjev Slovenije ustanovili
prvo poklicno gostinsko šolo v Ljubljani, ki od leta 1945 deluje kot
prva srednja šola za turizem in gostinstvo.
Po koncu druge svetovne vojne se je vpliv kulinarike z Balkana po-
vecˇal z migracijami tamkajšnjih prebivalcev v Slovenijo. Na jedilni-
kih se pojavijo mediteranske pice in balkanski burek, v 60. letih prej-
šnjega stoletja tudi žar s cˇevapcˇicˇi in ražnjicˇi. Od 80. let 20. stoletja
naprej se razvijajo nove restavracije in buticˇne vinske kleti. Narašcˇa
gastronomska ozavešcˇenost in v 90. letih se uveljavi gibanje Slow
Food, ki je na to obmocˇje prišlo iz Italije. Vedno vecˇ je literature o
90 kulinaricˇnih in gastronomskih znacˇilnostih, organizirana so vinska
združenja in neformalne skupnosti, ki skrbijo za dvig vinske in pi-
vske kulture ter povezanost slovenskih vin s hrano.
Leta 2005 se je Slovenija vkljucˇila v najstarejšo svetovno gastro-
nomsko verigo Chaîne des Rôtisseurs. Leto kasneje je bila napisana
Strategija razvoja gastronomije Slovenije, ki poleg nacionalnega ga-
stronomskega bogastva in sodobnih oblik predstavlja 24 gastronom-
skih obmocˇij oz. 365 slovenskih prepoznavnih jedi in pijacˇ. Leta 2007
se je Slovenija pridružila zvezi jre (Jeunes Restaurateurs d’Europe),
ki združuje vecˇ sto mladih kuharjev po vsej Evropi in Avstraliji. Leta
2018 je pri nas izšel mednarodni gastronomski vodnik Gault & Mil-
lau, oktobra istega leta pa je bil Sloveniji podeljen tudi uradni naziv
Evropska gastronomska regija 2021 (angl. European Region of Gastro-
nomy) (Slovenska turisticˇna organizacija, 2018).
Slovenija se ponaša s kuharskimi mojstri, uveljavljenimi tudi v tu-
jini:
• Andrej Kuhar z Michelinovo zvezdico v Nemcˇiji,
• Joško Sirk z zvezdico za restavracijo Pri Lovcu v Subidi pri itali-
janskem Krminu,
• Janez Bratovž z restavracijo jb v Ljubljani z uvrstitvijo na San
Pelegrinovo lestvico 100 najboljših restavracij sveta (2010),
• Ana Roš z nazivom najboljšega ženskega chefa sveta (2017) in s
Hišo Franko edina iz Slovenije na seznamu The World’s 50 Best
Restaurants; je tudi cˇlanica številnih mednarodnih združenj in
gostja na najvecˇjih mednarodnih kulinaricˇnih kongresih,
