Page 93 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Gastronomski turizem 93

Narocˇnik sto je že v razpisu dolocˇil vizijo razvoja. Vizija je, da
Slovenija postane prepoznavna gastronomska destinacija z visoko-
kakovostno, inovativno, avtenticˇno ponudbo hrane in vina, ki jo
ustvarjajo številni buticˇni ponudniki z veliko bero najprestižnejših
nagrad in tradicionalne gostilne, ki s svojo ponudbo temeljijo na lo-
kalni trajnostni pridelavi in srcˇnosti. Gastronomija je motiv prihoda
vse leto.

Dokument je nastal z namenom doseganja treh kljucˇnih ciljev ra-
zvoja in trženja gastronomije – ustvarjanja višje dodane vrednosti,
zagotavljanja trajnosti in predvsem povecˇanja mednarodne prepo-
znavnosti. Za prepoznavnost Slovenije kot gastronomske destinacije
in ne kot destinacije, ki ponuja tudi gastronomijo, pa so kljucˇni an-
gažiranost v mednarodnih ocenjevanjih, prisotnost slovenskih pred-
stavnikov na mednarodnih kulinaricˇnih kongresih in zagotavljanje
visoke kulinaricˇne ter vinske ponudbe, kar pa gre z roko v roki s Slo-
venijo kot zeleno, trajnostno in nasploh mocˇno z neokrnjeno naravo
povezano državo.

Sodelujocˇi v procesu nastajanja dokumenta so si bili skoraj eno-
tni, da je zanje bistvena podpora Sloveniji pri vkljucˇevanju v medna-
rodna ocenjevanja (Michelin, Gault & Millau) in podpora chefom za
uvrstitev na lestvico The World’s 50 Best Restaurants. Na slednji je za
zdaj samo Hiša Franko, ki pa že izvaja v tujini obicˇajno prakso foku-
siranih študijskih tur za novinarje (predvsem tiste, za katere se sluti,
da so cˇlani akademije The World’s 50 Best Restaurants). Zato je ta
študijska potovanja, ki so se izkazala za ucˇinkovito orodje za promo-
cijo destinacije, nujno treba razširiti na vso državo in vanje vkljucˇiti
širši krog izbranih posameznikov.

Vrha, ki bi se lahko ob Hiši Franko uvršcˇal na seznam The World’s
50 Best Restaurants in bi posledicˇno vplival na oblikovanje percep-
cije gastronomskih turistov, da je Slovenija gastronomsko razvita de-
stinacija, sicer ni mogocˇe zgraditi brez trdne baze ponudnikov, ki bi
jo morale sestavljati gostilne s kakovostno lokalno hrano in z lokalni-
mi surovinami ter izbrano karto vrhunskih lokalnih vin. Prav pri go-
stilnah in turisticˇnih kmetijah je pri nas najvecˇ potenciala – in najvecˇ
pomanjkljivih tocˇk. Potrebni sta izobraževanje in ozavešcˇanje ponu-
dnikov, da se obrnejo v strogo lokalno, slovensko, tudi doma pride-
lano hrano, cˇe gre za turisticˇno kmetijo, hkrati pa pokažejo dovolj
domiselnosti in smisla za sodobne trende ter tehnike.

Dejstvo je, da se je v zadnjih letih gastronomski turizem zelo razvil