Page 95 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
Gastronomski turizem 95
kulture destinacije, za to pa moramo ponuditi cˇim vecˇ posebnih do-
živetij in cˇim vecˇ tistega, kar dela Slovenijo in slovensko gastronom-
sko ponudbo drugacˇno od konkurencˇnih držav.
Krovna zgodba Slovenije kot gastronomske destinacije izhaja iz
glavnih prednosti, kaj ima destinacija – katere so znacˇilnosti ponud-
be (tj. naše prednosti). Slovenska gastronomska ponudba je relativno
enakomerno razpršena med vrhunskimi restavracijami, kakovostni-
mi restavracijami in gostilnami, z dodatkom vinskih kleti, turisticˇnih
kmetij, gorskih kocˇ in doživetij v naravi, obicˇajno vezanih na glam-
pinge ali posebno/dodatno ponudbo v nastanitvenih obratih. Ena
od naših kljucˇnih prednosti je neokrnjenost narave in njena razno-
likost na majhnem prostoru, ki omogocˇa hitro dostopnost do izje-
mnega naravnega bogastva (velika kolicˇina surovin). Za razvoj ga-
stronomije in vrhunskih gastronomskih doživetij so potrebna tudi
vrhunska vina in Slovenija ima mednarodno prepoznavne vinarje in
vina (domovina rebule, lokalna in regionalna vina, nišna naravna vi-
na). Slovenija zelo skrbi za varnost hrane, zato je tudi prepoznana kot
država z visoki higienskimi in sanitarnimi standardi. Eden najvecˇjih
indikatorjev cˇistosti in ohranjenosti naravnega okolja je prisotnost
cˇebele ter bogata tradicija cˇebelarstva v Sloveniji (ima eno najvecˇjih
števil cˇebelarjev na prebivalca v eu – en cˇebelar na 200 prebivalcev).
Odnos do narave se kaže tudi v tradiciji in odnosu lokalnih prebi-
valcev do pridelave lastne hrane (vrticˇkarstvo) in uživanju v biva-
nju v naravi (nabiralništvo – gobe, zelišcˇa, jagodicˇevje). Slovenija je v
Evropski uniji zašcˇitila nekatere kmetijske pridelke in živila z zašcˇi-
teno oznacˇbo porekla (sir tolminc, bovški sir, nanoški sir in mohant,
piranska sol s solnim cvetom, kocˇevski gozdni med in kraški med, is-
trski pršut in ekstra deviško olje slovenske Istre), zašcˇiteno geografsko
oznacˇbo (kranjska klobasa, kraški pršut, kraški zašink, kraška pance-
ta, prekmurska šunka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec,
prleška tünka, štajersko prekmursko bucˇno olje, ptujski lük, jajca iz-
pod Kamniških planin, štajerski hmelj in slovenski med) in zajamcˇe-
no tradicionalno posebnostjo (belokranjska pogacˇa, prekmurska gi-
banica, idrijski žlikrofi in slovenska potica (v postopku)). Na koncu,
a zagotovo ne najmanj pomembni, so glavna prednost slovenske ga-
stronomije – ljudje, ki s svojim znanjem (tudi mednarodne kulinari-
ke), pridnostjo in gostoljubnostjo ponujajo turistom osebni pristop
ter zaradi majhnih zmogljivosti visoko buticˇnost. Slovenija je izje-
mno bogata tudi s pitno vodo in razlicˇnimi termalnimi ter naravnimi
kulture destinacije, za to pa moramo ponuditi cˇim vecˇ posebnih do-
živetij in cˇim vecˇ tistega, kar dela Slovenijo in slovensko gastronom-
sko ponudbo drugacˇno od konkurencˇnih držav.
Krovna zgodba Slovenije kot gastronomske destinacije izhaja iz
glavnih prednosti, kaj ima destinacija – katere so znacˇilnosti ponud-
be (tj. naše prednosti). Slovenska gastronomska ponudba je relativno
enakomerno razpršena med vrhunskimi restavracijami, kakovostni-
mi restavracijami in gostilnami, z dodatkom vinskih kleti, turisticˇnih
kmetij, gorskih kocˇ in doživetij v naravi, obicˇajno vezanih na glam-
pinge ali posebno/dodatno ponudbo v nastanitvenih obratih. Ena
od naših kljucˇnih prednosti je neokrnjenost narave in njena razno-
likost na majhnem prostoru, ki omogocˇa hitro dostopnost do izje-
mnega naravnega bogastva (velika kolicˇina surovin). Za razvoj ga-
stronomije in vrhunskih gastronomskih doživetij so potrebna tudi
vrhunska vina in Slovenija ima mednarodno prepoznavne vinarje in
vina (domovina rebule, lokalna in regionalna vina, nišna naravna vi-
na). Slovenija zelo skrbi za varnost hrane, zato je tudi prepoznana kot
država z visoki higienskimi in sanitarnimi standardi. Eden najvecˇjih
indikatorjev cˇistosti in ohranjenosti naravnega okolja je prisotnost
cˇebele ter bogata tradicija cˇebelarstva v Sloveniji (ima eno najvecˇjih
števil cˇebelarjev na prebivalca v eu – en cˇebelar na 200 prebivalcev).
Odnos do narave se kaže tudi v tradiciji in odnosu lokalnih prebi-
valcev do pridelave lastne hrane (vrticˇkarstvo) in uživanju v biva-
nju v naravi (nabiralništvo – gobe, zelišcˇa, jagodicˇevje). Slovenija je v
Evropski uniji zašcˇitila nekatere kmetijske pridelke in živila z zašcˇi-
teno oznacˇbo porekla (sir tolminc, bovški sir, nanoški sir in mohant,
piranska sol s solnim cvetom, kocˇevski gozdni med in kraški med, is-
trski pršut in ekstra deviško olje slovenske Istre), zašcˇiteno geografsko
oznacˇbo (kranjska klobasa, kraški pršut, kraški zašink, kraška pance-
ta, prekmurska šunka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec,
prleška tünka, štajersko prekmursko bucˇno olje, ptujski lük, jajca iz-
pod Kamniških planin, štajerski hmelj in slovenski med) in zajamcˇe-
no tradicionalno posebnostjo (belokranjska pogacˇa, prekmurska gi-
banica, idrijski žlikrofi in slovenska potica (v postopku)). Na koncu,
a zagotovo ne najmanj pomembni, so glavna prednost slovenske ga-
stronomije – ljudje, ki s svojim znanjem (tudi mednarodne kulinari-
ke), pridnostjo in gostoljubnostjo ponujajo turistom osebni pristop
ter zaradi majhnih zmogljivosti visoko buticˇnost. Slovenija je izje-
mno bogata tudi s pitno vodo in razlicˇnimi termalnimi ter naravnimi
