Page 200 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 200
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
5.5 Ustvarjalne veščine
Ustvarjalne veščine se lahko spodbujajo, razvijajo in izražajo skozi vsako
glasbeno dejavnost. Učenje glasbe samo po sebi prispeva k razvoju ustvar-
jalnega mišljenja. Tudi glasbeno poslušanje ima temelje v ustvarjalnih
mentalnih procesih, ko zahteva prizadevanja za izluščenje pomena, ki ga
ima glasba za nas, in so poleg slušnih sposobnosti potrebne tudi sposob-
nosti domišljije. Interpretacija zapisanih glasbenih del je prav tako lahko
ustvarjalna, če gre za osebno, globoko doživeto in domiselno interpretaci-
jo glasbenega dela. Vendar pa v tem primeru govorimo o poustvarjalnosti,
medtem ko z ustvarjalnimi veščinami razumemo predvsem veščine impro-
vizacije in kompozicije. Pri improvizaciji gre za spontano manipuliranje z
glasbenim gradivom ali elementi in vsako ponavljanje je bolj ali manj dru-
gačno. Kompozicija pa je lahko zapisan rezultat predhodne improvizacije,
kar se pri otrocih tudi največkrat zgodi, lahko pa nastane in se zapiše brez
improvizacijske dejavnosti, kar je običajneje za starejše učence, ki že pozna-
jo določene kompozicijske postope. Dobro je, če kakšne preproste skladbe
učenci tudi zapišejo, vendar pa so improvizacije največkrat precej komple-
ksne in presegajo učenčeve sposobnosti zapisa. Te ustvarjalne izkušnje so
za spodbujanje ustvarjalnosti pomembnejše kot zapis. Zato se bomo posve-
tili predvsem improvizaciji. Kljub temu pa je ustvarjalno nadarjene učence
dobro spodbujati k zapisovanju njihovih stvaritev, kar omogočajo tudi vse
boljši računalniški programi, hkrati pa je delo z računalnikom za nekate-
re učence zelo privlačno.
Namen spodbujanja veščin improvizacije pri pouku klavirja je spod-
bujanje glasbene domišljije, spontanega izražanja, razumevanja glasbe, kri-
tičnega poslušanja, glasbenega spomina (kognitivni in avditivni cilji), kre-
pitev tehničnih in interpretativnih sposobnosti (psihomotorični cilji) ter
spodbujanje veselja in interesa za glasbeno izražanje (afektivni cilji). Če je
domišljija povezana z glasbenimi idejami v ustvarjalnih izkušnjah, učen-
ci svoj repertoar lažje igrajo z več domišljije. Npr., učencu, ki se uči lega-
ta, lahko učitelj predlaga, da si izmisli skladbe o tekoči, neprekinjeni reki
ali o nekom, ki se sprehaja. Tako se lahko učenec osredotoči na kvalite-
to tona, na legato, ne da bi mu bilo treba biti pozoren na notni zapis. Tako
tudi integrira idejo, da je glasba povezana s podobami, s tem, kar želi iz-
raziti. Ob tem je motiviran, da se pozorno in kritično posluša in išče naj-
boljše možnosti glede na svoj želeni muzikalni izraz. Učenci, ki iz elemen-
tov, ki se jih učijo, ustvarjajo svojo lastno glasbo, se teh elementov tudi bolje
zavedajo in jih razumejo v zapisanih skladbah, ki jih izvajajo. Če, recimo,
198
5.5 Ustvarjalne veščine
Ustvarjalne veščine se lahko spodbujajo, razvijajo in izražajo skozi vsako
glasbeno dejavnost. Učenje glasbe samo po sebi prispeva k razvoju ustvar-
jalnega mišljenja. Tudi glasbeno poslušanje ima temelje v ustvarjalnih
mentalnih procesih, ko zahteva prizadevanja za izluščenje pomena, ki ga
ima glasba za nas, in so poleg slušnih sposobnosti potrebne tudi sposob-
nosti domišljije. Interpretacija zapisanih glasbenih del je prav tako lahko
ustvarjalna, če gre za osebno, globoko doživeto in domiselno interpretaci-
jo glasbenega dela. Vendar pa v tem primeru govorimo o poustvarjalnosti,
medtem ko z ustvarjalnimi veščinami razumemo predvsem veščine impro-
vizacije in kompozicije. Pri improvizaciji gre za spontano manipuliranje z
glasbenim gradivom ali elementi in vsako ponavljanje je bolj ali manj dru-
gačno. Kompozicija pa je lahko zapisan rezultat predhodne improvizacije,
kar se pri otrocih tudi največkrat zgodi, lahko pa nastane in se zapiše brez
improvizacijske dejavnosti, kar je običajneje za starejše učence, ki že pozna-
jo določene kompozicijske postope. Dobro je, če kakšne preproste skladbe
učenci tudi zapišejo, vendar pa so improvizacije največkrat precej komple-
ksne in presegajo učenčeve sposobnosti zapisa. Te ustvarjalne izkušnje so
za spodbujanje ustvarjalnosti pomembnejše kot zapis. Zato se bomo posve-
tili predvsem improvizaciji. Kljub temu pa je ustvarjalno nadarjene učence
dobro spodbujati k zapisovanju njihovih stvaritev, kar omogočajo tudi vse
boljši računalniški programi, hkrati pa je delo z računalnikom za nekate-
re učence zelo privlačno.
Namen spodbujanja veščin improvizacije pri pouku klavirja je spod-
bujanje glasbene domišljije, spontanega izražanja, razumevanja glasbe, kri-
tičnega poslušanja, glasbenega spomina (kognitivni in avditivni cilji), kre-
pitev tehničnih in interpretativnih sposobnosti (psihomotorični cilji) ter
spodbujanje veselja in interesa za glasbeno izražanje (afektivni cilji). Če je
domišljija povezana z glasbenimi idejami v ustvarjalnih izkušnjah, učen-
ci svoj repertoar lažje igrajo z več domišljije. Npr., učencu, ki se uči lega-
ta, lahko učitelj predlaga, da si izmisli skladbe o tekoči, neprekinjeni reki
ali o nekom, ki se sprehaja. Tako se lahko učenec osredotoči na kvalite-
to tona, na legato, ne da bi mu bilo treba biti pozoren na notni zapis. Tako
tudi integrira idejo, da je glasba povezana s podobami, s tem, kar želi iz-
raziti. Ob tem je motiviran, da se pozorno in kritično posluša in išče naj-
boljše možnosti glede na svoj želeni muzikalni izraz. Učenci, ki iz elemen-
tov, ki se jih učijo, ustvarjajo svojo lastno glasbo, se teh elementov tudi bolje
zavedajo in jih razumejo v zapisanih skladbah, ki jih izvajajo. Če, recimo,
198
