Page 201 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 201
koncepti in veščine učenja klavirja
učenec ustvari svojo skladbo z uporabo triol, je zelo verjetno, da bo tudi
v izvajanih zapisanih skladbah ustrezno izvajal triole. Novih konceptov
in veščin se učenci lažje učijo, če jih najprej izkusijo. Improvizacija poma-
ga tudi pri pomnjenju, saj gre tako pri improvizaciji kot igranju na pamet
za igranje brez not. V improvizacijah učenci uporabijo, kar so se naučili,
zapomnili, v novih povezavah. Učenci, ki od začetka učenja klavirja redno
improvizirajo, imajo običajno veliko veselja z ustvarjanjem lastne glasbe,
posledično pa tudi več veselja do izvajanja zapisanih skladb (Pucihar, 2016).
Igranje v različnih petprstnih pozicijah in kasneje lestvicah jim je doma-
če; dobro se znajdejo na klaviaturi in se lahko bolje posvetijo interpreta-
ciji. Mnogokrat so presenetljive tehnične in interpretativne sposobnosti,
ki so v začetnih skladbah v najzgodnejšem razvoju, med improvizacijami
pa lahko opazimo hitro prstno tehniko, velike ali majhne skoke, upora-
bo akordov, klastrov, igranje z vsem telesom, velike dinamične razlike in
tonsko diferenciacijo, raznoliko artikulacijo (legato, staccato …), uporabo
najrazličnejših ritmičnih elementov (triole, punktiran ritem …), in to veli-
ko prej, preden te glasbene elemente teoretično spoznajo. Teoretično razu-
mevanje, ki sledi v kasnejših fazah, tako temelji na fizični in čustveno-doži-
vljajski izkušnji, kar pomeni, da je naravno, globlje, trajnejše, predvsem pa
prijetno in zabavno. Zato je dobro imeti v mislih, kaj se bo naslednje učne
ure obravnavalo, in to brez razlage vključevati v improvizacije. Če bodo to
nove dinamične oznake, se spodbuja improvizacija z dinamičnimi kontras-
ti; če gre za improvizacijo z učiteljevo spremljavo, igra učitelj spremljavo z
dinamičnimi kontrasti, ki bodo pritegnili tudi učenca. Če bo triola, naj se
v učiteljevi spremljavi čim večkrat pojavi triola.
Kljub mnogim prednostim improvizacije pri pouku klavirja pa ta v za-
hodnem konvencionalnem glasbenem izobraževanju. V Sloveniji improvi-
zacija in kompozicija nista sistematično vključeni v glasbeno izobraževa-
nje. Šele na akademski stopnji se kompozicija pojavi kot samostojni študij,
ki pa je ločen od učenja inštrumenta, improvizacija pa kot samostojni pred-
met, obvezen za študente glasbene pedagogike, kompozicije, dirigiranja in
sakralne glasbe. Učni načrti za pouk inštrumenta in za splošni glasbeni
pouk med vzgojno-izobraževalna področja vključuje tudi razvoj glasbene
ustvarjalnosti, vendar je uresničevanje tega odvisno od posameznega uči-
telja. Učitelj ima namreč velik vpliv na spodbujanje dejavnosti improviza-
cije učencev; njegova osebnost, sposobnost vživljanja v otroka, ustvarjalne
sposobnosti, sposobnosti načrtovanja strategij ustvarjalnega poučevanja in
poznavanje razsežnosti ustvarjalnosti so ključni za spodbujanje te dejavno-
199
učenec ustvari svojo skladbo z uporabo triol, je zelo verjetno, da bo tudi
v izvajanih zapisanih skladbah ustrezno izvajal triole. Novih konceptov
in veščin se učenci lažje učijo, če jih najprej izkusijo. Improvizacija poma-
ga tudi pri pomnjenju, saj gre tako pri improvizaciji kot igranju na pamet
za igranje brez not. V improvizacijah učenci uporabijo, kar so se naučili,
zapomnili, v novih povezavah. Učenci, ki od začetka učenja klavirja redno
improvizirajo, imajo običajno veliko veselja z ustvarjanjem lastne glasbe,
posledično pa tudi več veselja do izvajanja zapisanih skladb (Pucihar, 2016).
Igranje v različnih petprstnih pozicijah in kasneje lestvicah jim je doma-
če; dobro se znajdejo na klaviaturi in se lahko bolje posvetijo interpreta-
ciji. Mnogokrat so presenetljive tehnične in interpretativne sposobnosti,
ki so v začetnih skladbah v najzgodnejšem razvoju, med improvizacijami
pa lahko opazimo hitro prstno tehniko, velike ali majhne skoke, upora-
bo akordov, klastrov, igranje z vsem telesom, velike dinamične razlike in
tonsko diferenciacijo, raznoliko artikulacijo (legato, staccato …), uporabo
najrazličnejših ritmičnih elementov (triole, punktiran ritem …), in to veli-
ko prej, preden te glasbene elemente teoretično spoznajo. Teoretično razu-
mevanje, ki sledi v kasnejših fazah, tako temelji na fizični in čustveno-doži-
vljajski izkušnji, kar pomeni, da je naravno, globlje, trajnejše, predvsem pa
prijetno in zabavno. Zato je dobro imeti v mislih, kaj se bo naslednje učne
ure obravnavalo, in to brez razlage vključevati v improvizacije. Če bodo to
nove dinamične oznake, se spodbuja improvizacija z dinamičnimi kontras-
ti; če gre za improvizacijo z učiteljevo spremljavo, igra učitelj spremljavo z
dinamičnimi kontrasti, ki bodo pritegnili tudi učenca. Če bo triola, naj se
v učiteljevi spremljavi čim večkrat pojavi triola.
Kljub mnogim prednostim improvizacije pri pouku klavirja pa ta v za-
hodnem konvencionalnem glasbenem izobraževanju. V Sloveniji improvi-
zacija in kompozicija nista sistematično vključeni v glasbeno izobraževa-
nje. Šele na akademski stopnji se kompozicija pojavi kot samostojni študij,
ki pa je ločen od učenja inštrumenta, improvizacija pa kot samostojni pred-
met, obvezen za študente glasbene pedagogike, kompozicije, dirigiranja in
sakralne glasbe. Učni načrti za pouk inštrumenta in za splošni glasbeni
pouk med vzgojno-izobraževalna področja vključuje tudi razvoj glasbene
ustvarjalnosti, vendar je uresničevanje tega odvisno od posameznega uči-
telja. Učitelj ima namreč velik vpliv na spodbujanje dejavnosti improviza-
cije učencev; njegova osebnost, sposobnost vživljanja v otroka, ustvarjalne
sposobnosti, sposobnosti načrtovanja strategij ustvarjalnega poučevanja in
poznavanje razsežnosti ustvarjalnosti so ključni za spodbujanje te dejavno-
199
