Page 202 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 202
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
sti. Tako smo izvedli raziskavo stališč učiteljev klavirja o vključevanju im-
provizacije v pouk klavirja.
5.5.1 Raziskava
Od marca do maja 2014 smo izvedli raziskavo o stališčih učiteljev klavir-
ja v slovenskih javnih glasbenih šolah glede vključevanja improvizacije v
pouk klavirja. Raziskave (Bačlija Sušić, 2012; Bailey, 2010; Berkowitz, 2010;
Deutsch, 1999; Koutsoupidou in Hargreaves, 2009; Pressing, 1988; Prevost,
1995; Sawyer, 2007) namreč kažejo velik pomen vključevanja improvizaci-
je v glasbeno izobraževanje, vendar pa je ta zapostavljena (Campbell, 1991;
Hickey in Webster, 2001; Volz, 2005). V raziskavi smo ugotovili, da tudi v
slovenskih javnih glasbenih šolah dejavnosti improvizacije ne predstavlja-
jo rednega in sistematičnega vključevanja v pouk klavirja, čeprav zakonsko
veljavni učni načrt za klavir med operativne cilje predmeta vključuje tudi
ustvarjanje glasbe (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
in Zavod RS za šolstvo, 2012).
Cilja raziskave, relevantna za tematiko te monografije, sta bila preve-
riti stanje na področju vključevanja improvizacije v pouk klavirja v sloven-
skih javnih glasbenih šolah in ugotoviti stališča učiteljev klavirja do vklju-
čevanja improvizacije v redni pouk klavirja.
Glede na cilj smo postavili hipoteze:
H1: Redno in sistematično vključevanje improvizacije v pouk klavirja
v glasbeni šoli ni uveljavljena praksa.
H2: Učitelji improvizacije v pouk klavirja ne vključujejo zaradi po-
manjkanja časa na učnih urah.
H3: Učitelji improvizacije v pouk klavirja ne vključujejo zaradi po-
manjkanja improvizacijskega znanja in prakse.
Raziskavo smo izvedli po deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni
metodi pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s kvantitativnim
pristopom. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. V vzo-
rec smo vključili 95 učiteljev klavirja iz javnih glasbenih šol v različnih slo-
venskih regijah. Sodelovalo je 14,9 % oseb moškega in 85,1 % oseb ženske-
ga spola. V povprečju so imeli anketirani učitelji 18,46 leta delovne dobe.
Največ vprašanih, 62,1 %, je imelo univerzitetno (visokošolsko) izobrazbo,
25,3 % specializacijo, magisterij ali doktorat, najmanj vprašanih, 4,2 %, sre-
dnješolsko, nekaj več, 7,4 %, pa višješolsko izobrazbo.
200
sti. Tako smo izvedli raziskavo stališč učiteljev klavirja o vključevanju im-
provizacije v pouk klavirja.
5.5.1 Raziskava
Od marca do maja 2014 smo izvedli raziskavo o stališčih učiteljev klavir-
ja v slovenskih javnih glasbenih šolah glede vključevanja improvizacije v
pouk klavirja. Raziskave (Bačlija Sušić, 2012; Bailey, 2010; Berkowitz, 2010;
Deutsch, 1999; Koutsoupidou in Hargreaves, 2009; Pressing, 1988; Prevost,
1995; Sawyer, 2007) namreč kažejo velik pomen vključevanja improvizaci-
je v glasbeno izobraževanje, vendar pa je ta zapostavljena (Campbell, 1991;
Hickey in Webster, 2001; Volz, 2005). V raziskavi smo ugotovili, da tudi v
slovenskih javnih glasbenih šolah dejavnosti improvizacije ne predstavlja-
jo rednega in sistematičnega vključevanja v pouk klavirja, čeprav zakonsko
veljavni učni načrt za klavir med operativne cilje predmeta vključuje tudi
ustvarjanje glasbe (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
in Zavod RS za šolstvo, 2012).
Cilja raziskave, relevantna za tematiko te monografije, sta bila preve-
riti stanje na področju vključevanja improvizacije v pouk klavirja v sloven-
skih javnih glasbenih šolah in ugotoviti stališča učiteljev klavirja do vklju-
čevanja improvizacije v redni pouk klavirja.
Glede na cilj smo postavili hipoteze:
H1: Redno in sistematično vključevanje improvizacije v pouk klavirja
v glasbeni šoli ni uveljavljena praksa.
H2: Učitelji improvizacije v pouk klavirja ne vključujejo zaradi po-
manjkanja časa na učnih urah.
H3: Učitelji improvizacije v pouk klavirja ne vključujejo zaradi po-
manjkanja improvizacijskega znanja in prakse.
Raziskavo smo izvedli po deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni
metodi pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s kvantitativnim
pristopom. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. V vzo-
rec smo vključili 95 učiteljev klavirja iz javnih glasbenih šol v različnih slo-
venskih regijah. Sodelovalo je 14,9 % oseb moškega in 85,1 % oseb ženske-
ga spola. V povprečju so imeli anketirani učitelji 18,46 leta delovne dobe.
Največ vprašanih, 62,1 %, je imelo univerzitetno (visokošolsko) izobrazbo,
25,3 % specializacijo, magisterij ali doktorat, najmanj vprašanih, 4,2 %, sre-
dnješolsko, nekaj več, 7,4 %, pa višješolsko izobrazbo.
200
