Page 214 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 214
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
predlogov in strategij, ki so obširno zajeti tudi v tej monografiji, za spodbu-
janje vključevanja raznovrstnih področij klavirskega pouka.
Učitelji v slovenskih javnih glasbenih šolah imajo torej pozitivna sta-
lišča in izkušnje z vključevanjem improvizacije v pouk klavirja. Menijo, da
ima pomembno vlogo pri številnejših dejavnikih glasbenega udejstvovanja
in glasbenega razvoja učencev, kljub temu pa ji posvečajo malo pozornosti
in jo vključujejo le redko in nesistematično. Glavna razloga, kot jih je
pokazala raziskava, sta pomanjkanje časa na učnih urah in pomanjkanje
prakse improvizacije. Tako lahko sklenemo, da se v našem izobraževalnem
sistemu večinoma poučuje skozi »tradicionalni« pristop poučevanja klavir-
ja, ki je osredotočen na učenje novih skladb, tehnično-muzikalno izdelova-
nje in interpretacijo zapisanih glasbenih del. Druga pomembna področja
klavirskega pouka, kot so improvizacija, kompozicija, branje a prima vista,
transpozicija, igranje po posluhu, gibanje celega telesa, nimajo tako po-
membnega mesta. Ta monografija tako lahko prispeva k spodbujanju vklju-
čevanja tudi teh drugih področij, saj ponuja tako teoretično razumevanje
kot praktične strategije za vrsto glasbeno-pianističnih konceptov in veščin,
vključno z improvizacijo v nadaljevanju. Na podlagi tega se lahko učitelji
usmerijo k vključevanju raznolikih področij in hkrati krepijo sodobnejši
pristop, usmerjen na učenca.
5.5.2 Raziskovanje klavirskega zvoka
Začetni predlogi so lahko namenjeni raziskovanju klavirskega zvoka in
odkrivanju njegovih raznolikih možnosti. Spodbujajo k izražanju različ-
nih razpoloženj, značajev, čustev, igranju glasno, tiho, vedno glasneje, ved-
no tišje, dolgih in kratkih tonov ter nizkih, srednjih in visokih tonov, hit-
ro, počasi itd. To omogoči vstop v svet klavirskega zvoka na individualen
in umetniški način že od prve učne ure. Pomembno pa je, da se učenci ob
ustvarjalnih dejavnostih tudi učijo. Zato morajo učiteljeva navodila biti ja-
sna in presegati zgolj predloge kot npr.: »Do naslednjič si izmisli svojo pe-
smico.« Skozi pogovor odkrijemo, kaj je učencu blizu, in predlagamo npr.
improvizacijo o medvedu in ptičku. Vprašamo po značilnostih medveda;
ali je velik, težek, igriv, brunda nizke tone … Nato izvemo, kakšen je pti-
ček: ali je majhen, nežen, hiter, leti visoko … Preverimo, kako bi to izrazil
na klavirju: z uporabo npr. nizkih tonov in morda daljših notnih vrednos-
ti za medveda in višjih tonov ter krajših notnih vrednosti za ptička. Učenci
imajo včasih predloge, ki se ne skladajo z našimi predstavami, a jih je pot-
rebno upoštevati. Pomembno pa je, da ubesedimo: kaj uporablja in zakaj ter
212
predlogov in strategij, ki so obširno zajeti tudi v tej monografiji, za spodbu-
janje vključevanja raznovrstnih področij klavirskega pouka.
Učitelji v slovenskih javnih glasbenih šolah imajo torej pozitivna sta-
lišča in izkušnje z vključevanjem improvizacije v pouk klavirja. Menijo, da
ima pomembno vlogo pri številnejših dejavnikih glasbenega udejstvovanja
in glasbenega razvoja učencev, kljub temu pa ji posvečajo malo pozornosti
in jo vključujejo le redko in nesistematično. Glavna razloga, kot jih je
pokazala raziskava, sta pomanjkanje časa na učnih urah in pomanjkanje
prakse improvizacije. Tako lahko sklenemo, da se v našem izobraževalnem
sistemu večinoma poučuje skozi »tradicionalni« pristop poučevanja klavir-
ja, ki je osredotočen na učenje novih skladb, tehnično-muzikalno izdelova-
nje in interpretacijo zapisanih glasbenih del. Druga pomembna področja
klavirskega pouka, kot so improvizacija, kompozicija, branje a prima vista,
transpozicija, igranje po posluhu, gibanje celega telesa, nimajo tako po-
membnega mesta. Ta monografija tako lahko prispeva k spodbujanju vklju-
čevanja tudi teh drugih področij, saj ponuja tako teoretično razumevanje
kot praktične strategije za vrsto glasbeno-pianističnih konceptov in veščin,
vključno z improvizacijo v nadaljevanju. Na podlagi tega se lahko učitelji
usmerijo k vključevanju raznolikih področij in hkrati krepijo sodobnejši
pristop, usmerjen na učenca.
5.5.2 Raziskovanje klavirskega zvoka
Začetni predlogi so lahko namenjeni raziskovanju klavirskega zvoka in
odkrivanju njegovih raznolikih možnosti. Spodbujajo k izražanju različ-
nih razpoloženj, značajev, čustev, igranju glasno, tiho, vedno glasneje, ved-
no tišje, dolgih in kratkih tonov ter nizkih, srednjih in visokih tonov, hit-
ro, počasi itd. To omogoči vstop v svet klavirskega zvoka na individualen
in umetniški način že od prve učne ure. Pomembno pa je, da se učenci ob
ustvarjalnih dejavnostih tudi učijo. Zato morajo učiteljeva navodila biti ja-
sna in presegati zgolj predloge kot npr.: »Do naslednjič si izmisli svojo pe-
smico.« Skozi pogovor odkrijemo, kaj je učencu blizu, in predlagamo npr.
improvizacijo o medvedu in ptičku. Vprašamo po značilnostih medveda;
ali je velik, težek, igriv, brunda nizke tone … Nato izvemo, kakšen je pti-
ček: ali je majhen, nežen, hiter, leti visoko … Preverimo, kako bi to izrazil
na klavirju: z uporabo npr. nizkih tonov in morda daljših notnih vrednos-
ti za medveda in višjih tonov ter krajših notnih vrednosti za ptička. Učenci
imajo včasih predloge, ki se ne skladajo z našimi predstavami, a jih je pot-
rebno upoštevati. Pomembno pa je, da ubesedimo: kaj uporablja in zakaj ter
212
