Page 215 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 215
koncepti in veščine učenja klavirja
kaj bi morda lahko zvenelo še bolje, se še bolj približalo tistemu, kar želi po-
vedati. Koristna so tudi vprašanja kot: »Ti je bilo všeč? Si zaigral prav tako,
kot si želel? So npr. oblaki zveneli, kot si si zamislil, ali bi kaj spremenil?«
Na tem lahko gradi vse boljše improvizacije. Tudi kar učenci naredijo intu-
itivno, je dobro ubesediti, npr.: »Kako živahni so tvoji ptički; mi je všeč, ko
uporabljaš krajše notne vrednosti, medved je pa res glasen; verjetno zato,
ker je tako velik …?« In nadalje razvijamo zgodbo, če tega ni storil že uče-
nec sam: »Kako bi bilo, če začne deževati in drobne kapljice padajo na tla?«
(Če želimo spodbuditi raznoliko artikulacijo, v tem primeru staccato.) »In
nato spet posije sonce? Kaj pa, če se medved in ptiček skregata?« Itd. S tem
spodbujamo raznolikost uporabe glasbenih elementov in tudi daljše im-
provizacije, ki počasi dobivajo svojo obliko, zgodbo. Učenci lahko pripo-
vedujejo tudi o knjigi, ki jo trenutno berejo in jim je všeč, ter improvizirajo
glasbo, ki ustreza zgodbi v knjigi. Prav tako radi si izmišljajo glasbo o svojih
domačih živalih, o dogodkih iz vsakdanjega življenja (npr. pot v šolo, igra s
prijatelji, praznovanje rojstnega dne ipd.). Ali pa k besedilu dodajajo prep-
roste melodije. Zgodbo za improvizacijo lahko ustvarijo sami in jo zapiše-
jo ter nato »uglasbijo«. Podobno lahko navdih za improvizacijo predstavlja
tudi slika, ki jo nariše učenec; včasih radi sestavijo zgodbe v obliki stripa,
ki jih nato »uglasbijo«.
Učenci največkrat igrajo hitro in glasno za izraz veselja, počasi in tiho
za izraz žalosti, počasi in glasno ter s klastri za izraz jeze itd. Nekateri učen-
ci, še posebej mlajši, so svobodnejši, če niso omejeni le na igranje s prsti,
temveč preizkušajo tudi igranje z dlanjo, zapestjem, s komolcem, s celo
roko in igrajo raznolike klastre, glissande in tudi različne zvoke, kot trka-
nje po pokrovu klavirja, brenkanje po strunah ipd. Spodbujamo jih k svo-
bodni uporabi celotne klaviature in tudi igranju s pedalom. Še nekaj idej za
spodbujanje raziskovanja klavirskega zvoka:
– Ustvari improvizacijo glasnega kužka in tihe miške po skupi-
nah dveh ali treh črnih tipk. Lahko ena roka igra kužka in druga
miško?
– Ustvari improvizacijo galeba nad obalo z uporabo pedala in tonov
C, F in G skozi celotno klaviaturo.
– Izmisli si kratko, zabavno, ritmično besedilo ali izštevanko in
ustvari nanjo melodijo na treh/štirih/ petih tonih.
– Ustvari jesensko improvizacijo o padajočih listih, vetru … ali
zimsko s tihimi, nežnimi snežinkami, o zabavnem spuščanju s
sanmi ipd.
213
kaj bi morda lahko zvenelo še bolje, se še bolj približalo tistemu, kar želi po-
vedati. Koristna so tudi vprašanja kot: »Ti je bilo všeč? Si zaigral prav tako,
kot si želel? So npr. oblaki zveneli, kot si si zamislil, ali bi kaj spremenil?«
Na tem lahko gradi vse boljše improvizacije. Tudi kar učenci naredijo intu-
itivno, je dobro ubesediti, npr.: »Kako živahni so tvoji ptički; mi je všeč, ko
uporabljaš krajše notne vrednosti, medved je pa res glasen; verjetno zato,
ker je tako velik …?« In nadalje razvijamo zgodbo, če tega ni storil že uče-
nec sam: »Kako bi bilo, če začne deževati in drobne kapljice padajo na tla?«
(Če želimo spodbuditi raznoliko artikulacijo, v tem primeru staccato.) »In
nato spet posije sonce? Kaj pa, če se medved in ptiček skregata?« Itd. S tem
spodbujamo raznolikost uporabe glasbenih elementov in tudi daljše im-
provizacije, ki počasi dobivajo svojo obliko, zgodbo. Učenci lahko pripo-
vedujejo tudi o knjigi, ki jo trenutno berejo in jim je všeč, ter improvizirajo
glasbo, ki ustreza zgodbi v knjigi. Prav tako radi si izmišljajo glasbo o svojih
domačih živalih, o dogodkih iz vsakdanjega življenja (npr. pot v šolo, igra s
prijatelji, praznovanje rojstnega dne ipd.). Ali pa k besedilu dodajajo prep-
roste melodije. Zgodbo za improvizacijo lahko ustvarijo sami in jo zapiše-
jo ter nato »uglasbijo«. Podobno lahko navdih za improvizacijo predstavlja
tudi slika, ki jo nariše učenec; včasih radi sestavijo zgodbe v obliki stripa,
ki jih nato »uglasbijo«.
Učenci največkrat igrajo hitro in glasno za izraz veselja, počasi in tiho
za izraz žalosti, počasi in glasno ter s klastri za izraz jeze itd. Nekateri učen-
ci, še posebej mlajši, so svobodnejši, če niso omejeni le na igranje s prsti,
temveč preizkušajo tudi igranje z dlanjo, zapestjem, s komolcem, s celo
roko in igrajo raznolike klastre, glissande in tudi različne zvoke, kot trka-
nje po pokrovu klavirja, brenkanje po strunah ipd. Spodbujamo jih k svo-
bodni uporabi celotne klaviature in tudi igranju s pedalom. Še nekaj idej za
spodbujanje raziskovanja klavirskega zvoka:
– Ustvari improvizacijo glasnega kužka in tihe miške po skupi-
nah dveh ali treh črnih tipk. Lahko ena roka igra kužka in druga
miško?
– Ustvari improvizacijo galeba nad obalo z uporabo pedala in tonov
C, F in G skozi celotno klaviaturo.
– Izmisli si kratko, zabavno, ritmično besedilo ali izštevanko in
ustvari nanjo melodijo na treh/štirih/ petih tonih.
– Ustvari jesensko improvizacijo o padajočih listih, vetru … ali
zimsko s tihimi, nežnimi snežinkami, o zabavnem spuščanju s
sanmi ipd.
213
