Page 95 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
koncepti in veščine učenja klavirja
ga ritmičnega občutka. Tako ga je potrebno uporabljati zmerno, premišlje-
no in uravnoteženo z drugimi strategijami in dejavnostmi.
Ritem je tesno povezan s človeškim telesom; vsako kontinuirano gi-
banje ima svoj ritem: utrip srca, hoja, tek. Če želimo prebuditi in razvi-
jati občutek za ritem, tempo, metrum, je treba prebuditi energijo celega
telesa. Učinkovit in zabaven način je igranje ritmičnega vprašanja in odgo-
vora. To se lahko najprej izvaja z ritmičnim »petjem« zlogov, nato pa tudi z
igranjem ritma na poljubnih tonih. Pomembno je živo, energično izvajanje,
z velikimi dinamičnimi kontrasti in modulacijo glasu.
Primer 10: Ritmična vprašanja in odgovori med učiteljem in učencem
UČITELJ/UČITELJICA ˙ UČENEC/UČENKA simile œœ˙ ˙ ˙ ˙ œœ
/ ˙ œœ ˙ œœœœ œœ˙ ˙˙
V začetnih poskusih sta lahko ritem in metrum svobodna, nato se po-
časi spodbuja k enakomernemu »odgovarjanju«. Ob izvajanju improvizi-
ranih ritmičnih vzorcev lahko otroci skupaj z učiteljem z rokama udarja-
jo pulz po kolenih ali ploskajo. Ta kratka vaja, ki ji ni potrebno nameniti
več kot minuto na vsaki učni uri, se ponavlja, dokler ne začutijo metruma
in periode, brez teoretične razlage. Na ta način hitro in brez težav usvoji-
jo »odgovarjanje« čez dva takta in po osmih ali šestnajstih taktih ustrezno
zaključijo ter s tem hkrati razvijajo občutek za periodo.
5.2.1 Razvoj občutka za pulz, metrum in ritem
Osnova za dober ritmični občutek je stabilen občutek pulza. Pulz je najpo-
membnejši ritmični element, ki ga mora učenec čutiti in razumeti. V za-
četni fazi je vezan na notno vrednost četrtinke, ob kasnejših zahtevnej-
ših metrumih pa so lahko njegova osnova tudi druge notne vrednosti. Pulz
učinkovito razvijamo s hojo ob glasbeni ali ritmični spremljavi. Pri tem iz-
hajamo iz učenca. V prvi fazi učitelj ozvoči učenčevo hojo in se ji prilaga-
ja z igranjem na klavir ali kak ritmični inštrument, lahko tudi ploska. Nato
učenca postopoma navaja na poslušanje in hiter telesni odziv; nenadno pre-
nehanje igranja oziroma ploskanja lahko pomeni, da naj se učenec takoj
ustavi, ko pa se zvok ponovno pojavi, nadaljuje s hojo. Za tem pa se učenec
prilagaja pulzu učiteljeve spremljave, ki lahko postopoma stopnjuje težav-
nost z agogičnimi spremembami. Da učenec pulz dodatno ponotranji, lah-
ko igramo ali predvajamo skladbo, ob kateri učenec hodi v tempu. Vmes
93
ga ritmičnega občutka. Tako ga je potrebno uporabljati zmerno, premišlje-
no in uravnoteženo z drugimi strategijami in dejavnostmi.
Ritem je tesno povezan s človeškim telesom; vsako kontinuirano gi-
banje ima svoj ritem: utrip srca, hoja, tek. Če želimo prebuditi in razvi-
jati občutek za ritem, tempo, metrum, je treba prebuditi energijo celega
telesa. Učinkovit in zabaven način je igranje ritmičnega vprašanja in odgo-
vora. To se lahko najprej izvaja z ritmičnim »petjem« zlogov, nato pa tudi z
igranjem ritma na poljubnih tonih. Pomembno je živo, energično izvajanje,
z velikimi dinamičnimi kontrasti in modulacijo glasu.
Primer 10: Ritmična vprašanja in odgovori med učiteljem in učencem
UČITELJ/UČITELJICA ˙ UČENEC/UČENKA simile œœ˙ ˙ ˙ ˙ œœ
/ ˙ œœ ˙ œœœœ œœ˙ ˙˙
V začetnih poskusih sta lahko ritem in metrum svobodna, nato se po-
časi spodbuja k enakomernemu »odgovarjanju«. Ob izvajanju improvizi-
ranih ritmičnih vzorcev lahko otroci skupaj z učiteljem z rokama udarja-
jo pulz po kolenih ali ploskajo. Ta kratka vaja, ki ji ni potrebno nameniti
več kot minuto na vsaki učni uri, se ponavlja, dokler ne začutijo metruma
in periode, brez teoretične razlage. Na ta način hitro in brez težav usvoji-
jo »odgovarjanje« čez dva takta in po osmih ali šestnajstih taktih ustrezno
zaključijo ter s tem hkrati razvijajo občutek za periodo.
5.2.1 Razvoj občutka za pulz, metrum in ritem
Osnova za dober ritmični občutek je stabilen občutek pulza. Pulz je najpo-
membnejši ritmični element, ki ga mora učenec čutiti in razumeti. V za-
četni fazi je vezan na notno vrednost četrtinke, ob kasnejših zahtevnej-
ših metrumih pa so lahko njegova osnova tudi druge notne vrednosti. Pulz
učinkovito razvijamo s hojo ob glasbeni ali ritmični spremljavi. Pri tem iz-
hajamo iz učenca. V prvi fazi učitelj ozvoči učenčevo hojo in se ji prilaga-
ja z igranjem na klavir ali kak ritmični inštrument, lahko tudi ploska. Nato
učenca postopoma navaja na poslušanje in hiter telesni odziv; nenadno pre-
nehanje igranja oziroma ploskanja lahko pomeni, da naj se učenec takoj
ustavi, ko pa se zvok ponovno pojavi, nadaljuje s hojo. Za tem pa se učenec
prilagaja pulzu učiteljeve spremljave, ki lahko postopoma stopnjuje težav-
nost z agogičnimi spremembami. Da učenec pulz dodatno ponotranji, lah-
ko igramo ali predvajamo skladbo, ob kateri učenec hodi v tempu. Vmes
93
