Page 96 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
jo prekinjamo in v tišini nadaljuje s hojo v istem tempu. Prekinitve posto-
pno podaljšujemo. Tako bo zmogel obdržati enakomeren pulz tudi v dalj-
ših skladbah.
Tempo. Pri skladbah, ki imajo veliko not na dobo in je zato zahtevnej-
še obdržati enoten tempo skozi skladbo, Jacobsonova (2015) predlaga nas-
lednje strategije vadenja:
– vpisati dobe (1, 2, 3, 4 v ⁴⁄₄-taktovskem načinu);
– igrati le prve tone teh dob;
– vpisati delitve vsake dobe (p-r-va-a, dru-u-ga-a … ali podobno):
– igrati s hkratnim štetjem delitve vsake dobe;
– igrati s štetjem delitev in poudarjanjem vsake dobe;
– igrati brez štetja in poudarjanja.
Četudi je stabilen tempo pomemben cilj, pa je vadenje vseh delov
skladbe v zmeraj enakem tempu neučinkovito, pravi ista avtorica (2015).
Posamezne dele daljše skladbe je dobro vaditi v različnih tempih. Težke
dele lahko igramo počasi z metronomom; učenec naj začne s tempom, ki je
vsaj pol počasnejši od končnega – izvajalskega tempa, in postopoma pospe-
šuje tempo po »črticah« metronoma. Pri vsaki naslednji vaji začne dve do
tri črtice počasneje od doseženega tempa in zaključi dve do tri črtice hit-
reje. Ta način vaje mu pomaga preprečiti fizično napetost, slabo tehniko in
izgubo kontrole, ki je lahko rezultat prehitrega vadenja. Lažji deli se lah-
ko učinkoviteje vadijo v tempu, ki je bližje končnemu – izvajalskemu tem-
pu. Ko je tempo stabilen, metronom ni več potreben. Po drugi strani pa
Chang (2009) opozarja na pretirano uporabo metronoma, ki naj služi le
preverjanju hitrosti in ritmične natančnosti, ne pa tudi pospeševanju tem-
pa. Predlaga največ deset kontinuiranih minut; vse, kar je več, je škodljivo
za tehnično obvladovanje in vodi k nemuzikalnemu igranju. Pospeševanje
tempa se bo zgodilo skozi proces iskanja ustreznih gibov; šele ko čutimo
udobno, naravno igranje v določenem tempu, lahko le-tega pospešimo. To
zahteva posameznikov notranji čas, ki se ga ne da določiti z metronomom;
če si zadamo prezahteven tempo, se zaradi neustreznih gibov lahko ustva-
rijo napetosti in nezmožnost udobnega igranja ter s tem tudi zmanjšana
možnost doseganja ustreznega ali želenega tempa.
Metronom lahko pomaga držati pulz, stabilizirati tempo, učvrstiti rit-
mično natančnost in preprečevati hitenje, upočasnjevanje, prehitro ali pre-
počasno igranje.
94
jo prekinjamo in v tišini nadaljuje s hojo v istem tempu. Prekinitve posto-
pno podaljšujemo. Tako bo zmogel obdržati enakomeren pulz tudi v dalj-
ših skladbah.
Tempo. Pri skladbah, ki imajo veliko not na dobo in je zato zahtevnej-
še obdržati enoten tempo skozi skladbo, Jacobsonova (2015) predlaga nas-
lednje strategije vadenja:
– vpisati dobe (1, 2, 3, 4 v ⁴⁄₄-taktovskem načinu);
– igrati le prve tone teh dob;
– vpisati delitve vsake dobe (p-r-va-a, dru-u-ga-a … ali podobno):
– igrati s hkratnim štetjem delitve vsake dobe;
– igrati s štetjem delitev in poudarjanjem vsake dobe;
– igrati brez štetja in poudarjanja.
Četudi je stabilen tempo pomemben cilj, pa je vadenje vseh delov
skladbe v zmeraj enakem tempu neučinkovito, pravi ista avtorica (2015).
Posamezne dele daljše skladbe je dobro vaditi v različnih tempih. Težke
dele lahko igramo počasi z metronomom; učenec naj začne s tempom, ki je
vsaj pol počasnejši od končnega – izvajalskega tempa, in postopoma pospe-
šuje tempo po »črticah« metronoma. Pri vsaki naslednji vaji začne dve do
tri črtice počasneje od doseženega tempa in zaključi dve do tri črtice hit-
reje. Ta način vaje mu pomaga preprečiti fizično napetost, slabo tehniko in
izgubo kontrole, ki je lahko rezultat prehitrega vadenja. Lažji deli se lah-
ko učinkoviteje vadijo v tempu, ki je bližje končnemu – izvajalskemu tem-
pu. Ko je tempo stabilen, metronom ni več potreben. Po drugi strani pa
Chang (2009) opozarja na pretirano uporabo metronoma, ki naj služi le
preverjanju hitrosti in ritmične natančnosti, ne pa tudi pospeševanju tem-
pa. Predlaga največ deset kontinuiranih minut; vse, kar je več, je škodljivo
za tehnično obvladovanje in vodi k nemuzikalnemu igranju. Pospeševanje
tempa se bo zgodilo skozi proces iskanja ustreznih gibov; šele ko čutimo
udobno, naravno igranje v določenem tempu, lahko le-tega pospešimo. To
zahteva posameznikov notranji čas, ki se ga ne da določiti z metronomom;
če si zadamo prezahteven tempo, se zaradi neustreznih gibov lahko ustva-
rijo napetosti in nezmožnost udobnega igranja ter s tem tudi zmanjšana
možnost doseganja ustreznega ali želenega tempa.
Metronom lahko pomaga držati pulz, stabilizirati tempo, učvrstiti rit-
mično natančnost in preprečevati hitenje, upočasnjevanje, prehitro ali pre-
počasno igranje.
94
