Page 204 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 204
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
in podobno. Na ta dan so tudi plašci dobili boljše plačilo. Navadno so na
novo leto spravili v žep deset lir več, kot je bilo plačilo za navadno nedeljo.
Da bi bilo lovišče varno pred divjimi lovci, so tako lovci kakor obči-
na nastavili lovske čuvaje. Pod Avstrijo je zadostoval en občinski lovski
čuvaj, ki je skrbel za vse lovišče tam od Dutovelj in Tomaja do Divače in
Senadol. Za povirsko lovišče so lovci nastavili še enega čuvaja, ki je skrbel
za opisani predel. Zadnji lovski čuvaj v času Avstrije je bil Andrej Čefuta.
Za čas Italije to ni več zadostovalo. Poleg občinskega čuvaja, ki je nadalje
skrbel za vse lovišče, so bili v Povirju nastavljeni kar trije čuvaji. Andrej
Čefuta je dobil pomoč svojih dveh sinov. Ti trije so si razdelili povirsko
lovišče tako, da je eden skrbel za Povir, drugi je odgovarjal za Gorenje
in Brestovico in tretji za Merče in Plešivico. Žirje je bilo tudi pod Italijo
izvzeto, ker je lov ostal Kocijanovi družini.
Kljub povečanemu številu čuvajev se je pod Italijo divji lov zelo raz-
mahnil. Računajo, da je bil vsak peti povirski odrasli moški divji lovec.
Največ je bilo zankarjev, bilo pa je tudi nekaj takih, ki so za lov priredi-
li avstrijske vojaške puške, ali stare dvocevne pištole 18. in 19. stoletja.
Kljub temu, da so jih čuvaji vztrajno preganjali, so divji lovci lovili vse do
druge svetovne vojne in to kljub temu, da je bil kateri od njih po nekaj te-
dnov zaprt ali celo plačal zelo veliko globo.19 Poleg zajcev, lisic in kun so
zankarji lovili tudi srne. Ptice, posebno brinovke (v Povirju rečejo brinjev-
ke), so lovili na »labrce«, tj. spretno v piramido postavljene kamnite skrle,
pod katere so nasuli hrane. Dovolj je bilo, da so se ptice dotaknile določe-
nega dela skrle, da so se labrce sesule in jih ujele pod seboj. Ujeto divjači-
no so divji lovci navadno pojedli doma. Neredko pa so tudi divjačino pro-
dajali v Trst.20
Tekma za tržaško tržišče
Kakor rečeno, je bila Italija od vsega začetka v krizi. Fašistična diktatu-
ra je uspela šele v tridesetih letih ustvariti navidezno blagostanje za dolo-
19 Lovski čuvaji so na primer ujeli Matijo Sila, ko je iz zanke snemal zadavljeno srno.
Za to je presedel 14 dni v sežanskem zaporu. Huje kot zapor je bilo to, da je moral
plačati visoko globo, za katero je moral prodati kar tri vole. Zgodilo se je pa tudi,
da so divji lovci sneli plen z zanke lovskim čuvajem pred nosom. Žival so odrli in
kožo ponoči pribili na »porton« čuvajeve hiše. Za dvocevne pištole nam je bilo lah-
ko – po opisu – ugotoviti, da so spadale v omenjeni čas.
20 Zavite v seno ali slamo, so zajce in srne odpeljali v mesto. Težava je bila pri »šrangi«
na Opčinah. Vendar se je tudi tu našel kak mitničar, ki je zajčje tace ali srnje noge
potisnil globlje v seno, če so zaradi tresenja voza zdrsnile in se videle.
204
in podobno. Na ta dan so tudi plašci dobili boljše plačilo. Navadno so na
novo leto spravili v žep deset lir več, kot je bilo plačilo za navadno nedeljo.
Da bi bilo lovišče varno pred divjimi lovci, so tako lovci kakor obči-
na nastavili lovske čuvaje. Pod Avstrijo je zadostoval en občinski lovski
čuvaj, ki je skrbel za vse lovišče tam od Dutovelj in Tomaja do Divače in
Senadol. Za povirsko lovišče so lovci nastavili še enega čuvaja, ki je skrbel
za opisani predel. Zadnji lovski čuvaj v času Avstrije je bil Andrej Čefuta.
Za čas Italije to ni več zadostovalo. Poleg občinskega čuvaja, ki je nadalje
skrbel za vse lovišče, so bili v Povirju nastavljeni kar trije čuvaji. Andrej
Čefuta je dobil pomoč svojih dveh sinov. Ti trije so si razdelili povirsko
lovišče tako, da je eden skrbel za Povir, drugi je odgovarjal za Gorenje
in Brestovico in tretji za Merče in Plešivico. Žirje je bilo tudi pod Italijo
izvzeto, ker je lov ostal Kocijanovi družini.
Kljub povečanemu številu čuvajev se je pod Italijo divji lov zelo raz-
mahnil. Računajo, da je bil vsak peti povirski odrasli moški divji lovec.
Največ je bilo zankarjev, bilo pa je tudi nekaj takih, ki so za lov priredi-
li avstrijske vojaške puške, ali stare dvocevne pištole 18. in 19. stoletja.
Kljub temu, da so jih čuvaji vztrajno preganjali, so divji lovci lovili vse do
druge svetovne vojne in to kljub temu, da je bil kateri od njih po nekaj te-
dnov zaprt ali celo plačal zelo veliko globo.19 Poleg zajcev, lisic in kun so
zankarji lovili tudi srne. Ptice, posebno brinovke (v Povirju rečejo brinjev-
ke), so lovili na »labrce«, tj. spretno v piramido postavljene kamnite skrle,
pod katere so nasuli hrane. Dovolj je bilo, da so se ptice dotaknile določe-
nega dela skrle, da so se labrce sesule in jih ujele pod seboj. Ujeto divjači-
no so divji lovci navadno pojedli doma. Neredko pa so tudi divjačino pro-
dajali v Trst.20
Tekma za tržaško tržišče
Kakor rečeno, je bila Italija od vsega začetka v krizi. Fašistična diktatu-
ra je uspela šele v tridesetih letih ustvariti navidezno blagostanje za dolo-
19 Lovski čuvaji so na primer ujeli Matijo Sila, ko je iz zanke snemal zadavljeno srno.
Za to je presedel 14 dni v sežanskem zaporu. Huje kot zapor je bilo to, da je moral
plačati visoko globo, za katero je moral prodati kar tri vole. Zgodilo se je pa tudi,
da so divji lovci sneli plen z zanke lovskim čuvajem pred nosom. Žival so odrli in
kožo ponoči pribili na »porton« čuvajeve hiše. Za dvocevne pištole nam je bilo lah-
ko – po opisu – ugotoviti, da so spadale v omenjeni čas.
20 Zavite v seno ali slamo, so zajce in srne odpeljali v mesto. Težava je bila pri »šrangi«
na Opčinah. Vendar se je tudi tu našel kak mitničar, ki je zajčje tace ali srnje noge
potisnil globlje v seno, če so zaradi tresenja voza zdrsnile in se videle.
204
