Page 205 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 205
Kraška vas Povir, primer simbioze med kopnim in morjem
čene srednje sloje, ki pa ni prišlo nikoli do polne realizacije. V naših kraj-
ših je fašistična Italija pritiskala na Slovence iz dneva v dan bolj. Toda tu
je bil Trst. Mesto z več kot 200.000 prebivalci ni moglo živeti brez slo-
venskega zaledja in slovenske kraške vasi so to vedele. Trst je potreboval
mleko, drva, zelenjavo, krompir, sadje, meso in vrsto drugih proizvodov,
ki jih je moral dobivati tudi iz zaledja. Tako so šli Kraševci v boj za trža-
ško tržišče. Treba si je bilo zagotoviti prodajo odvečnih pridelkov in Trst
jih je iz dneva v dan požiral, kolikor so jih pripeljali ali prinesli. Ker pa
je bila tu konkurenca furlanskih, srednjeitalijanskih in južnoitalijanskih
kmetov in trgovcev, so cene kraškemu blagu padle. Tržačan je znal to iz-
koristiti: boljše in bolj sveže proizvode je kupoval po nizkih cenah, kupo-
val bi jih tudi, če bi bile nekoliko višje. »Roba nostrana del Carso« (naše
blago iz Krasa) je šla v promet bolje kot vsa druga roba, ki jo je Trst dobi-
val iz Furlanije in Italije. Kljub nizkim cenam so Kraševci držali velik del
drobne trgovine z mlekom in drugimi kmečkimi proizvodi v svojih rokah.
Deloma se je to dogajalo, ker so Kraševci v dobi krize rabili vsako liro, ki
so jo lahko zaslužili, deloma pa tudi zato, ker so hoteli zavestno osvoji-
ti tržaško tržišče s svojimi proizvodi. Trst je pomenil življenje za Kras, a
Kras je prav tako pomenil življenje za Trst. Simbioza, ki se je kljub priti-
sku fašizma obdržala do napada na Jugoslavijo in začetka narodnoosvo-
bodilne vojne na Primorskem.
Poglejmo, kako se je v tej tekmi za osvojitev tržaškega tržišča obna-
šal Povir. Pripovedovalci so bili enotnega mnenja, da je trgovina s Trstom
zelo stara. Za vsaj 130 let nazaj se da dokazati, da so Povirci vozili v Trst
mleko in druge kmečke proizvode. V času Italije je bilo to trgovanje še po-
sebno živo. Razloge za to so tudi pripovedovalci sami iskali v krizi in v
tekmi za osvojitev tržišča. Prav tako so bili enotnega mnenja, da je velik
del te trgovine predstavljalo mleko. Na vprašanje, koliko mleka so dnev-
no odpeljali v Trst, so bili z odgovori silno skromni. Nekdo je rekel 1000
litrov, nekdo 1200, nekdo 1500, nekdo spet se je povzpel na 1550 litrov.
Toda to so številke, ki nam ničesar ne povedo. V Povirju so bili štirje mle-
karji, ki so odpeljali dnevno najmanj po 200 litrov mleka. Poleg tega je
bilo več mlekarjev, ki so vozili s »premco«.21 Na to se je dalo naložiti do
150 litrov. Če jih je bilo samo šest, pomeni to 900 litrov mleka dnevno, kar
bi znašalo skupaj z mlekom, ki so ga vozili s konji, povprečno 1700 litrov
dnevno. A bilo je še nekaj takih, ki so nesli po dva do tri litre mleka za svo-
21 Premca je bil voziček na dveh kolesih s »kasonom« za robo, ki so ga vlekli ali pori-
vali pred seboj.
205
čene srednje sloje, ki pa ni prišlo nikoli do polne realizacije. V naših kraj-
ših je fašistična Italija pritiskala na Slovence iz dneva v dan bolj. Toda tu
je bil Trst. Mesto z več kot 200.000 prebivalci ni moglo živeti brez slo-
venskega zaledja in slovenske kraške vasi so to vedele. Trst je potreboval
mleko, drva, zelenjavo, krompir, sadje, meso in vrsto drugih proizvodov,
ki jih je moral dobivati tudi iz zaledja. Tako so šli Kraševci v boj za trža-
ško tržišče. Treba si je bilo zagotoviti prodajo odvečnih pridelkov in Trst
jih je iz dneva v dan požiral, kolikor so jih pripeljali ali prinesli. Ker pa
je bila tu konkurenca furlanskih, srednjeitalijanskih in južnoitalijanskih
kmetov in trgovcev, so cene kraškemu blagu padle. Tržačan je znal to iz-
koristiti: boljše in bolj sveže proizvode je kupoval po nizkih cenah, kupo-
val bi jih tudi, če bi bile nekoliko višje. »Roba nostrana del Carso« (naše
blago iz Krasa) je šla v promet bolje kot vsa druga roba, ki jo je Trst dobi-
val iz Furlanije in Italije. Kljub nizkim cenam so Kraševci držali velik del
drobne trgovine z mlekom in drugimi kmečkimi proizvodi v svojih rokah.
Deloma se je to dogajalo, ker so Kraševci v dobi krize rabili vsako liro, ki
so jo lahko zaslužili, deloma pa tudi zato, ker so hoteli zavestno osvoji-
ti tržaško tržišče s svojimi proizvodi. Trst je pomenil življenje za Kras, a
Kras je prav tako pomenil življenje za Trst. Simbioza, ki se je kljub priti-
sku fašizma obdržala do napada na Jugoslavijo in začetka narodnoosvo-
bodilne vojne na Primorskem.
Poglejmo, kako se je v tej tekmi za osvojitev tržaškega tržišča obna-
šal Povir. Pripovedovalci so bili enotnega mnenja, da je trgovina s Trstom
zelo stara. Za vsaj 130 let nazaj se da dokazati, da so Povirci vozili v Trst
mleko in druge kmečke proizvode. V času Italije je bilo to trgovanje še po-
sebno živo. Razloge za to so tudi pripovedovalci sami iskali v krizi in v
tekmi za osvojitev tržišča. Prav tako so bili enotnega mnenja, da je velik
del te trgovine predstavljalo mleko. Na vprašanje, koliko mleka so dnev-
no odpeljali v Trst, so bili z odgovori silno skromni. Nekdo je rekel 1000
litrov, nekdo 1200, nekdo 1500, nekdo spet se je povzpel na 1550 litrov.
Toda to so številke, ki nam ničesar ne povedo. V Povirju so bili štirje mle-
karji, ki so odpeljali dnevno najmanj po 200 litrov mleka. Poleg tega je
bilo več mlekarjev, ki so vozili s »premco«.21 Na to se je dalo naložiti do
150 litrov. Če jih je bilo samo šest, pomeni to 900 litrov mleka dnevno, kar
bi znašalo skupaj z mlekom, ki so ga vozili s konji, povprečno 1700 litrov
dnevno. A bilo je še nekaj takih, ki so nesli po dva do tri litre mleka za svo-
21 Premca je bil voziček na dveh kolesih s »kasonom« za robo, ki so ga vlekli ali pori-
vali pred seboj.
205
