Page 260 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 260
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
ši med obrtniki. Bili so pa v glavnem »uvoženi« iz Čičarije, Pivke, Brkinov
in od drugod. Oglarji so potrebovali nosače in vozače; to pa so bili v glav-
nem domačini.
Celoten seznam obrti priča, da je prevozništvo prinašalo Senožejcem
veliko dela. Večina dejavnosti je namreč nastala in se razvila ob furman-
skem prometu. Žal je z njim tudi izginila.
Lovišča
Razen Potoč, ki so se pridružile Senožejcem, so imele vse senožeške vasi
lastna lovišča. Toda če smo v Povirju53 pri Sežani opazili, da so kmetje
53 Ekipa Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu je leta 1976 obdelovala kraško
vas Povir. To je bilo poskusno, še dokaj boječe raziskovanje vasi v zaledju Trsta.
Hoteli smo zvedeti za vse mogoče povezave z morjem, Trstom, Puljem in drugimi
pristanišči ter vojno in trgovsko mornarico. Vas ni bila izbrana po naključju. Bo-
gati podatki o njenih mornarjih, ki jih ima Vojni arhiv na Dunaju, so dali slutiti,
da bomo našli marsikaj novega. Vendar smo izbrali PovÚir tudi iz drugega vzro-
ka. Vas leži precej daleč tako od srednjeveške kakor od moderne ceste, ki veže Trst
z Dunajem. Zato bi bilo razočaranje ob negativnih rezultatih raziskovanja manj-
še kakor v kraju, ki leži ob glavni tržaški vpadnici. Ko smo šli v vas, smo bili sicer
prepričani, da bomo nekaj našli, morda manj, kot smo pričakovali, vendar več, kot
si je mogla misliti »mlajša generacija« vaških voditeljev. Pokazalo pa se je, da smo
bili oboji pesimisti. Že v prvih dneh dela je izginila vsaka bojazen. Pripovedovalci
so vedeli toliko povedati o svojih zvezah z morjem, da smo se naravnost čudili.
Da bi se »streznili«, smo v raziskave vključili tudi vasi Žirje, Plešivico, Brestovico,
Gorenje in Merče. Negativne rezultate smo dobili samo v Brestovici in Gorenju,
deloma pozitivne v Merčah, zelo pozitivne v Žirjah, naravnost presenetljive v
Plešivici. Naša vprašanja so se tikala mornarjev, ladjedelcev, pristaniških delavcev,
trgovine z lesom, trgovine z živino, drobne trgovine s Trstom, kulture, lova in vsega
mogočega vaškega življenja. Pri tem smo zabeležili lepo število mornarjev, ki jih po
virih še nismo poznali, precej ladjedelskih in pristaniških delavcev in celo tipične
pomorske družine. Kar pa nas je zelo presenetilo, so bili skoraj stalni trgovski
odnosi Povirja in okolice z avstrijsko vojno mornarico, ki je tu kupovala češnje,
orehe, živino in še marsikaj drugega. Presenetljiv je npr. podatek, da je mornarica
v določenih letih odkupila ves pridelek češenj in orehov. Toda kar daje povirski
okolici odločen pomorski pečat, je trgovina z lesom. Tu smo prvič zvedeli za tesan
les, ki so ga pripravljali na osnovi naročil in načrtov. Kobilice, rebra in statve za
ladje so izdelovali doma in vsaj do leta 1880 vozili naravnost v ladjedelnice v Trstu
ali Kopru. Šele ustanovitev tračnih žag v okolici Trsta je to trgovino preusmerila v
roke posredniških lesnih trgovcev. (Primerjaj tudi Senožeče!) Dalje smo dognali,
da je slovenska narodna pesem prihajala v Povir iz Trsta in da je od tam prihajala
tudi revolucionarna misel, ki je naše kraške ljudi – tudi Povirce – pripravila na NOB
in revolucijo. Drobna trgovina z mlekom, jajci, maslom in nekaterimi poljskimi
pridelki je bila eden od neštetih načinov boja, da bi Trst vezali na zaledje tudi v
hudih časih italijanske zasedbe. Kako so bili Povirci vezani na morje in na Trst,
dokazuje celo povirsko lovišče. To so namreč oddajali vsaka tri leta (včasih so to
260
ši med obrtniki. Bili so pa v glavnem »uvoženi« iz Čičarije, Pivke, Brkinov
in od drugod. Oglarji so potrebovali nosače in vozače; to pa so bili v glav-
nem domačini.
Celoten seznam obrti priča, da je prevozništvo prinašalo Senožejcem
veliko dela. Večina dejavnosti je namreč nastala in se razvila ob furman-
skem prometu. Žal je z njim tudi izginila.
Lovišča
Razen Potoč, ki so se pridružile Senožejcem, so imele vse senožeške vasi
lastna lovišča. Toda če smo v Povirju53 pri Sežani opazili, da so kmetje
53 Ekipa Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu je leta 1976 obdelovala kraško
vas Povir. To je bilo poskusno, še dokaj boječe raziskovanje vasi v zaledju Trsta.
Hoteli smo zvedeti za vse mogoče povezave z morjem, Trstom, Puljem in drugimi
pristanišči ter vojno in trgovsko mornarico. Vas ni bila izbrana po naključju. Bo-
gati podatki o njenih mornarjih, ki jih ima Vojni arhiv na Dunaju, so dali slutiti,
da bomo našli marsikaj novega. Vendar smo izbrali PovÚir tudi iz drugega vzro-
ka. Vas leži precej daleč tako od srednjeveške kakor od moderne ceste, ki veže Trst
z Dunajem. Zato bi bilo razočaranje ob negativnih rezultatih raziskovanja manj-
še kakor v kraju, ki leži ob glavni tržaški vpadnici. Ko smo šli v vas, smo bili sicer
prepričani, da bomo nekaj našli, morda manj, kot smo pričakovali, vendar več, kot
si je mogla misliti »mlajša generacija« vaških voditeljev. Pokazalo pa se je, da smo
bili oboji pesimisti. Že v prvih dneh dela je izginila vsaka bojazen. Pripovedovalci
so vedeli toliko povedati o svojih zvezah z morjem, da smo se naravnost čudili.
Da bi se »streznili«, smo v raziskave vključili tudi vasi Žirje, Plešivico, Brestovico,
Gorenje in Merče. Negativne rezultate smo dobili samo v Brestovici in Gorenju,
deloma pozitivne v Merčah, zelo pozitivne v Žirjah, naravnost presenetljive v
Plešivici. Naša vprašanja so se tikala mornarjev, ladjedelcev, pristaniških delavcev,
trgovine z lesom, trgovine z živino, drobne trgovine s Trstom, kulture, lova in vsega
mogočega vaškega življenja. Pri tem smo zabeležili lepo število mornarjev, ki jih po
virih še nismo poznali, precej ladjedelskih in pristaniških delavcev in celo tipične
pomorske družine. Kar pa nas je zelo presenetilo, so bili skoraj stalni trgovski
odnosi Povirja in okolice z avstrijsko vojno mornarico, ki je tu kupovala češnje,
orehe, živino in še marsikaj drugega. Presenetljiv je npr. podatek, da je mornarica
v določenih letih odkupila ves pridelek češenj in orehov. Toda kar daje povirski
okolici odločen pomorski pečat, je trgovina z lesom. Tu smo prvič zvedeli za tesan
les, ki so ga pripravljali na osnovi naročil in načrtov. Kobilice, rebra in statve za
ladje so izdelovali doma in vsaj do leta 1880 vozili naravnost v ladjedelnice v Trstu
ali Kopru. Šele ustanovitev tračnih žag v okolici Trsta je to trgovino preusmerila v
roke posredniških lesnih trgovcev. (Primerjaj tudi Senožeče!) Dalje smo dognali,
da je slovenska narodna pesem prihajala v Povir iz Trsta in da je od tam prihajala
tudi revolucionarna misel, ki je naše kraške ljudi – tudi Povirce – pripravila na NOB
in revolucijo. Drobna trgovina z mlekom, jajci, maslom in nekaterimi poljskimi
pridelki je bila eden od neštetih načinov boja, da bi Trst vezali na zaledje tudi v
hudih časih italijanske zasedbe. Kako so bili Povirci vezani na morje in na Trst,
dokazuje celo povirsko lovišče. To so namreč oddajali vsaka tri leta (včasih so to
260
