Page 263 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 263
Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
v Italiji. Poleg socialnega in gospodarskega so naši ljudje čutili iz dneva v
dan hujši nacionalni pritisk. Uničenje slovenskih šol, kulturnih domov
in društev, požig Narodnega doma v Trstu, vse to je vplivalo na odnos
naših ljudi do novih oblasti. Že od vsega začetka so bili nagnjeni k upo-
ru, kar se je od leta do leta stopnjevalo. Treba je bilo zdržati vse pritiske.
In tu so naši ljudje izkoristili svoje stare zveze s Trstom. Mesto s skoraj
200.000 prebivalci ni moglo živeti brez neposrednega zaledja, kakor za-
ledje ni moglo živeti brez mesta. Zaledje je bilo slovensko. Najmanj tre-
tjina prebivalcev Trsta je bila slovenska. Kraške vasi so to vedele. Zato
so poskusile izkoristiti svojo ugodno lego in pritiskale na Trst s svojimi
pridelki in proizvodi. Trst je potreboval mleko, zelenjavo, sadje, krompir,
meso, drva za kurjavo in vrsto drugih stvari, ki jih je moral dobivati tudi
iz zaledja. Tako so šli Kraševci v boj za tržaško tržišče. Treba se je bilo iz-
vleči iz krize; to so lahko dosegli samo s plasiranjem svojih proizvodov.
Trst je kupoval, kar so pripeljali ali prinesli. Konkurenca furlanskih in
južnoitalijanskih trgovcev je bila huda in je vplivala na cene našega bla-
ga, ki so padle pod vsako razumno mejo. Tržačani so to izkoristili: boljše
in bolj sveže blago so kupovali po nižjih cenah. Naše kraško blago je šlo
v promet bolj kot vsako drugo tudi v letih svetovne gospodarske krize.
Kljub nizkim cenam so Kraševci vztrajali in dobili v svoje roke velik del
drobne trgovine z mlekom in drugimi kmečkimi pridelki. Pri tem ni ig-
ral tolikšne vloge zaslužek, ki je bil minimalen, kolikor dejstvo, da so ho-
teli v Trstu obstati. Trst je pomenil življenje za vse kraško zaledje, in to je
pomenilo življenje za Trst. Gre za simbiozo, ki se je obdržala, kljub priti-
skom fašizma, vse do napada na Jugoslavijo in začetka narodnoosvobo-
dilne vojne na Primorskem.
Kako se je v tej tekmi za Trst obnašala senožeška pokrajina?
Pripovedovalci so zatrdili, da se da »mrkantanje« dokazati za vsaj 170 let
nazaj. Sprva so trgovali v glavnem z mlekom. Kmalu so se mleku pridru-
žili še drugi pridelki: maslo, domači sir, jajca, kokoši in tako naprej. Ko
pa je bila organizirana mlekarna, ki je prevzela nase vlogo prodajalca in
razpečevalca mleka, se je drobna trgovina preusmerila še na druge pri-
delke in gozdne sadeže. »Mrkantali« so v času Avstrije, skoraj preneha-
li v času prve svetovne vojne, poživili svojo trgovino v času Italije. Vzrok
za poživitev so pripovedovalci le deloma iskali v želji po velikih zasluž-
kih, ker so vedeli, da v določenih razmerah zaslužkov ne more biti. Vzrok
za tako živo »mrkantanje« so iskali v tem, da so hoteli poglobiti svoje zve-
263
v Italiji. Poleg socialnega in gospodarskega so naši ljudje čutili iz dneva v
dan hujši nacionalni pritisk. Uničenje slovenskih šol, kulturnih domov
in društev, požig Narodnega doma v Trstu, vse to je vplivalo na odnos
naših ljudi do novih oblasti. Že od vsega začetka so bili nagnjeni k upo-
ru, kar se je od leta do leta stopnjevalo. Treba je bilo zdržati vse pritiske.
In tu so naši ljudje izkoristili svoje stare zveze s Trstom. Mesto s skoraj
200.000 prebivalci ni moglo živeti brez neposrednega zaledja, kakor za-
ledje ni moglo živeti brez mesta. Zaledje je bilo slovensko. Najmanj tre-
tjina prebivalcev Trsta je bila slovenska. Kraške vasi so to vedele. Zato
so poskusile izkoristiti svojo ugodno lego in pritiskale na Trst s svojimi
pridelki in proizvodi. Trst je potreboval mleko, zelenjavo, sadje, krompir,
meso, drva za kurjavo in vrsto drugih stvari, ki jih je moral dobivati tudi
iz zaledja. Tako so šli Kraševci v boj za tržaško tržišče. Treba se je bilo iz-
vleči iz krize; to so lahko dosegli samo s plasiranjem svojih proizvodov.
Trst je kupoval, kar so pripeljali ali prinesli. Konkurenca furlanskih in
južnoitalijanskih trgovcev je bila huda in je vplivala na cene našega bla-
ga, ki so padle pod vsako razumno mejo. Tržačani so to izkoristili: boljše
in bolj sveže blago so kupovali po nižjih cenah. Naše kraško blago je šlo
v promet bolj kot vsako drugo tudi v letih svetovne gospodarske krize.
Kljub nizkim cenam so Kraševci vztrajali in dobili v svoje roke velik del
drobne trgovine z mlekom in drugimi kmečkimi pridelki. Pri tem ni ig-
ral tolikšne vloge zaslužek, ki je bil minimalen, kolikor dejstvo, da so ho-
teli v Trstu obstati. Trst je pomenil življenje za vse kraško zaledje, in to je
pomenilo življenje za Trst. Gre za simbiozo, ki se je obdržala, kljub priti-
skom fašizma, vse do napada na Jugoslavijo in začetka narodnoosvobo-
dilne vojne na Primorskem.
Kako se je v tej tekmi za Trst obnašala senožeška pokrajina?
Pripovedovalci so zatrdili, da se da »mrkantanje« dokazati za vsaj 170 let
nazaj. Sprva so trgovali v glavnem z mlekom. Kmalu so se mleku pridru-
žili še drugi pridelki: maslo, domači sir, jajca, kokoši in tako naprej. Ko
pa je bila organizirana mlekarna, ki je prevzela nase vlogo prodajalca in
razpečevalca mleka, se je drobna trgovina preusmerila še na druge pri-
delke in gozdne sadeže. »Mrkantali« so v času Avstrije, skoraj preneha-
li v času prve svetovne vojne, poživili svojo trgovino v času Italije. Vzrok
za poživitev so pripovedovalci le deloma iskali v želji po velikih zasluž-
kih, ker so vedeli, da v določenih razmerah zaslužkov ne more biti. Vzrok
za tako živo »mrkantanje« so iskali v tem, da so hoteli poglobiti svoje zve-
263
