Page 261 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 261
Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
znali izkoristiti svoje lovišče za tesnejšo povezavo z morjem, opažamo
na Senožeškem, da svojih lovišč ljudje niso znali izkoristiti. Kupci oziro-
ma najemniki lovišč so bili v glavnem domači lovci, ki so jim pri tem po-
magali lovci iz Razdrtega in bližnje okolice. Res je, da so vabili tudi lov-
ce iz Trsta, Postojne, Loža, gospodo z Orehka in iz Sežane, vendar so le-ti
prihajali kot gostje, ki so plačevali določeno lovno pristojbino, vezi seno-
žeške pokrajine s Trstom in morjem pa so prej zavirali kot pospeševali.
Pri loviščih se je v drugi obliki ponovila zgodba z železnico. Senožeški
bogataši, kakor so bili Moravci, Zeleni, Dejaki, predvsem pa Garzarolliji,
ki so se bahali s celo senožeško četrtjo, so mislili, da so sami sebi dovolj.
Zato so vabili le prijateljske tržaške in druge lovce, ljudi, ki so jim poma-
gali v njihovi lastni trgovini, niso pa gledali na koristi prebivalstva, pred-
vsem pa niso razumeli vezi, ki so prebivalstvo vezale z morjem in pomor-
stvom. Podobno je bilo na ostalih loviščih, ki so jih prav tako kupovali
senožeški lovci.
Med tržaškimi lovci, ki so kot gostje lovili na Senožeškem se ome-
njajo trgovec Mayer, milijonar Praximade, direktor vrtnarije Gianelli, go-
stilničar Karlo Škerlavaj, zobozdravnik dr. Spongia in drugi. Le v Lažah
dobo podaljšali celo na devet let). Praviloma naj bi ga dobil najboljši ponudnik.
Povirci pa z »najboljšim ponudnikom« niso razumeli tistega kupca, ki bi prinesel
največjo vsoto denarja, marveč tistega, ki je lahko vasi oziroma »županstvu« dal
tudi drugačne ugodnosti, npr. naročilo za les, delo v pristaniščih ali ladjedelnicah
itd. Tako dobimo med kupci povirskega lovišča skoraj izključno tržaške ladjarje,
kakor so Kozuliči, Martinoliči, Geroliniči, Tripkoviči, Kralji, Proti itn. Le-ti so
prihajali s svojimi gosti iz pomorskih in vojnopomorskih krogov, najemali domače
»plašče« in lovili po vsej širni povirski okolici (razen v Žirju, ki je imelo lastno 76
lovišče). Ob tem pa je prišlo tudi do marsikatere pozitivne odločitve glede Povircev
in Povirja. V celoti smo lahko ugotovili, da je bil Povir tipičen primer simbioze
med kopnim in morjem, med zaledjem in Trstom in ostalimi našimi pristaniškimi
mesti, in to kljub temu, da je bil daleč od glavnih prometnih zvez (železnica ni
všteta) med notranjostjo in pomorskimi mesti. Razprava z naslovom »Kraška vas
Povir, primer simbioze med kopnim in morjem« se tiska v Goriškem letniku 3 1977
in je tik pred izidom. Opogumljeni z rezultati, ki jih je dal Povir, smo se letos v
zgodnji pomladi odločili raziskati Senožeče kot eno glavnih furmanskih postojank
na Slovenskem. Rezultati so strnjeni v pričujoči razpravi. S tem pa ni rečeno, da
je o pomorskih Senožečah izrečena zadnja beseda. Nasprotno, prepričani smo, da
bodo etnologi in zgodovinarji zabeležili v Senožečah in na Senožeškem še marsikaj
zanimivega. Prav tako bomo gotovo dobili pozitivne rezultate po vseh glavnih
krajih na slovenskih magistralnih cestah, ki so se ukvarjali s furmanstvom,
lesno obdelavo, platnarstvom, vrvarstvom, čebelorejo in celo s steklarstvom. O
tem pričajo zapiski, ki smo jih naredili po mnogih krajih Slovenije od morja do
Prekmurja in od Koroške do Bele Krajine. Vasi Povir in Senožeče sta šele začetek
proučevanja slovenskih zvez z morjem in pomorstvom.
261
znali izkoristiti svoje lovišče za tesnejšo povezavo z morjem, opažamo
na Senožeškem, da svojih lovišč ljudje niso znali izkoristiti. Kupci oziro-
ma najemniki lovišč so bili v glavnem domači lovci, ki so jim pri tem po-
magali lovci iz Razdrtega in bližnje okolice. Res je, da so vabili tudi lov-
ce iz Trsta, Postojne, Loža, gospodo z Orehka in iz Sežane, vendar so le-ti
prihajali kot gostje, ki so plačevali določeno lovno pristojbino, vezi seno-
žeške pokrajine s Trstom in morjem pa so prej zavirali kot pospeševali.
Pri loviščih se je v drugi obliki ponovila zgodba z železnico. Senožeški
bogataši, kakor so bili Moravci, Zeleni, Dejaki, predvsem pa Garzarolliji,
ki so se bahali s celo senožeško četrtjo, so mislili, da so sami sebi dovolj.
Zato so vabili le prijateljske tržaške in druge lovce, ljudi, ki so jim poma-
gali v njihovi lastni trgovini, niso pa gledali na koristi prebivalstva, pred-
vsem pa niso razumeli vezi, ki so prebivalstvo vezale z morjem in pomor-
stvom. Podobno je bilo na ostalih loviščih, ki so jih prav tako kupovali
senožeški lovci.
Med tržaškimi lovci, ki so kot gostje lovili na Senožeškem se ome-
njajo trgovec Mayer, milijonar Praximade, direktor vrtnarije Gianelli, go-
stilničar Karlo Škerlavaj, zobozdravnik dr. Spongia in drugi. Le v Lažah
dobo podaljšali celo na devet let). Praviloma naj bi ga dobil najboljši ponudnik.
Povirci pa z »najboljšim ponudnikom« niso razumeli tistega kupca, ki bi prinesel
največjo vsoto denarja, marveč tistega, ki je lahko vasi oziroma »županstvu« dal
tudi drugačne ugodnosti, npr. naročilo za les, delo v pristaniščih ali ladjedelnicah
itd. Tako dobimo med kupci povirskega lovišča skoraj izključno tržaške ladjarje,
kakor so Kozuliči, Martinoliči, Geroliniči, Tripkoviči, Kralji, Proti itn. Le-ti so
prihajali s svojimi gosti iz pomorskih in vojnopomorskih krogov, najemali domače
»plašče« in lovili po vsej širni povirski okolici (razen v Žirju, ki je imelo lastno 76
lovišče). Ob tem pa je prišlo tudi do marsikatere pozitivne odločitve glede Povircev
in Povirja. V celoti smo lahko ugotovili, da je bil Povir tipičen primer simbioze
med kopnim in morjem, med zaledjem in Trstom in ostalimi našimi pristaniškimi
mesti, in to kljub temu, da je bil daleč od glavnih prometnih zvez (železnica ni
všteta) med notranjostjo in pomorskimi mesti. Razprava z naslovom »Kraška vas
Povir, primer simbioze med kopnim in morjem« se tiska v Goriškem letniku 3 1977
in je tik pred izidom. Opogumljeni z rezultati, ki jih je dal Povir, smo se letos v
zgodnji pomladi odločili raziskati Senožeče kot eno glavnih furmanskih postojank
na Slovenskem. Rezultati so strnjeni v pričujoči razpravi. S tem pa ni rečeno, da
je o pomorskih Senožečah izrečena zadnja beseda. Nasprotno, prepričani smo, da
bodo etnologi in zgodovinarji zabeležili v Senožečah in na Senožeškem še marsikaj
zanimivega. Prav tako bomo gotovo dobili pozitivne rezultate po vseh glavnih
krajih na slovenskih magistralnih cestah, ki so se ukvarjali s furmanstvom,
lesno obdelavo, platnarstvom, vrvarstvom, čebelorejo in celo s steklarstvom. O
tem pričajo zapiski, ki smo jih naredili po mnogih krajih Slovenije od morja do
Prekmurja in od Koroške do Bele Krajine. Vasi Povir in Senožeče sta šele začetek
proučevanja slovenskih zvez z morjem in pomorstvom.
261
