Page 101 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 101
Izgorelost in samoučinkovitost strokovnih delavk v vrtcu
2015), ki meri tri komponente samoučinkovitosti: instrumentalno učinkovi-
tost, učinkovito uravnavanje vedenja strokovnih delavcev v skupini otrok in
učinkovitost pri motiviranju otrok za učenje. Notranja zanesljivost lestvice iz
slovenskih predhodnih študij (Čotar Konrad 2015) kaže zadovoljive vredno-
sti notranje skladnosti (0,86), pri čemer se koeficienti notranje zanesljivosti
posameznih komponent lestvice gibljejo od 0,78 do 0,81.
Postopek in obdelava podatkov
Spletno obliko baterije testov smo pripravili v novembru 2018 in jo poslali
na skupni spletni naslov udeležencev, ki jim je bila ves čas raziskave zagoto-
vljena anonimnost. Vprašalnik je bil dostopen dva meseca. Pridobljene po-
datke smo obdelali s statističnim paketom SPSS 25.0. Najprej smo analizirali
deskriptivne vrednosti podatkov in preverjali normalnost njihove porazdeli-
tve. Analiza normalnosti porazdelitve odgovorov na posameznih podlestvi-
cah je pokazala, da porazdelitev ni normalna, zato smo v nadaljevanju za
ugotavljanje razlik glede na delovno dobo strokovnih delavk in glede na sku-
pino, v kateri delujejo, uporabljali neparametrične teste. Povezanost posa-
meznih dimenzij izgorelosti in komponent zaznanega občutka učinkovitosti
na delovnem mestu smo preverjali s Spearmanovim ρ koeficientom.
Rezultati in razprava
Glavni namen študije je bil preveriti stopnjo izgorelosti in občutka samoučin-
kovitosti strokovnih delavk v vrtcu ter medsebojno povezanost omenjenih
konceptov. Nadalje pa nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v poročani stopnji
izgorelosti in samoučinkovitosti strokovnih delavk glede na delovno dobo (in
s tem ustrezno stopnjo profesionalnega razvoja po Huberman, Grounauer in
Marti 1993) ter glede na starostno skupino otrok, s katerimi trenutno delajo.
Najprej smo preverili opisne statistike in normalnost distribucij posamez-
nih merjenih spremenljivk (preglednica 3). Rezultati izraženosti posameznih
dimenzij izgorelosti kažejo, da strokovne delavke v povprečju poročajo o
nizki stopnji čustvene izčrpanosti in depersonalizacije ter o visoki stopnji
osebne izpolnjenosti na delovnem mestu. Takšna izraženost posameznih di-
menzij izgorelosti nakazuje, da pomočnice v povprečju poročajo o nizki iz-
gorelosti. Dobljeni podatki se ne ujemajo s predhodnimi študijami na vzor-
cih pedagoških delavcev (npr. Radic Hozo, Sucic in Zaja 2015; Depolli Steiner
2011), ki kažejo na visok odstotek (okrog 50 ) pedagoških delavcev, ki obču-
tijo ali kažejo znake izgorelosti. Skladno z raziskavo K. Depolli Steiner (2011)
o učiteljih tudi pomočnice vzgojiteljic našega vzorca depersonalizacijo doži-
vljajo zelo redko. Izredno nizka samoocena na lestvici depersonalizacije pri
101
2015), ki meri tri komponente samoučinkovitosti: instrumentalno učinkovi-
tost, učinkovito uravnavanje vedenja strokovnih delavcev v skupini otrok in
učinkovitost pri motiviranju otrok za učenje. Notranja zanesljivost lestvice iz
slovenskih predhodnih študij (Čotar Konrad 2015) kaže zadovoljive vredno-
sti notranje skladnosti (0,86), pri čemer se koeficienti notranje zanesljivosti
posameznih komponent lestvice gibljejo od 0,78 do 0,81.
Postopek in obdelava podatkov
Spletno obliko baterije testov smo pripravili v novembru 2018 in jo poslali
na skupni spletni naslov udeležencev, ki jim je bila ves čas raziskave zagoto-
vljena anonimnost. Vprašalnik je bil dostopen dva meseca. Pridobljene po-
datke smo obdelali s statističnim paketom SPSS 25.0. Najprej smo analizirali
deskriptivne vrednosti podatkov in preverjali normalnost njihove porazdeli-
tve. Analiza normalnosti porazdelitve odgovorov na posameznih podlestvi-
cah je pokazala, da porazdelitev ni normalna, zato smo v nadaljevanju za
ugotavljanje razlik glede na delovno dobo strokovnih delavk in glede na sku-
pino, v kateri delujejo, uporabljali neparametrične teste. Povezanost posa-
meznih dimenzij izgorelosti in komponent zaznanega občutka učinkovitosti
na delovnem mestu smo preverjali s Spearmanovim ρ koeficientom.
Rezultati in razprava
Glavni namen študije je bil preveriti stopnjo izgorelosti in občutka samoučin-
kovitosti strokovnih delavk v vrtcu ter medsebojno povezanost omenjenih
konceptov. Nadalje pa nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v poročani stopnji
izgorelosti in samoučinkovitosti strokovnih delavk glede na delovno dobo (in
s tem ustrezno stopnjo profesionalnega razvoja po Huberman, Grounauer in
Marti 1993) ter glede na starostno skupino otrok, s katerimi trenutno delajo.
Najprej smo preverili opisne statistike in normalnost distribucij posamez-
nih merjenih spremenljivk (preglednica 3). Rezultati izraženosti posameznih
dimenzij izgorelosti kažejo, da strokovne delavke v povprečju poročajo o
nizki stopnji čustvene izčrpanosti in depersonalizacije ter o visoki stopnji
osebne izpolnjenosti na delovnem mestu. Takšna izraženost posameznih di-
menzij izgorelosti nakazuje, da pomočnice v povprečju poročajo o nizki iz-
gorelosti. Dobljeni podatki se ne ujemajo s predhodnimi študijami na vzor-
cih pedagoških delavcev (npr. Radic Hozo, Sucic in Zaja 2015; Depolli Steiner
2011), ki kažejo na visok odstotek (okrog 50 ) pedagoških delavcev, ki obču-
tijo ali kažejo znake izgorelosti. Skladno z raziskavo K. Depolli Steiner (2011)
o učiteljih tudi pomočnice vzgojiteljic našega vzorca depersonalizacijo doži-
vljajo zelo redko. Izredno nizka samoocena na lestvici depersonalizacije pri
101
