Page 125 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 125
Nega in vzgoja mlajšega otroka
kot pomembna temelja razvoja
Janja Perko
Osnovna šola Destrnik – Trnovska vas
janja.perko@gmail.com
Zlatka Cugmas
Univerza v Mariboru
zlatka.cugmas@um.si
Mateja Pšunder
Univerza v Mariboru
mateja.psunder@um.si
V prispevku nas zanimajo sodobna spoznanja o negi in vzgoji mlajšega otroka.
Podrobneje predstavimo področja, vezana na najneposrednejše načine zado-
voljevanja otrokovih potreb v najzgodnejšem obdobju, ki vplivajo na vzpo-
stavljanje odnosa z otrokom. Ta odnos, ki ustvarja temelj kasnejše vzgoje v
pravem pomenu besede, se začne vzpostavljati takoj po rojstvu otroka. Pozor-
nost namenimo joku, spanju, telesnemu stiku in hranjenju. Ugotovimo, da je
mnogo praks pri odnosu do dojenčka in malčka v današnjem času v nasprotju
s praksami nekoč, kar je predvsem posledica družbenega napredka in znan-
stvenih spoznanj na področjih, ki so neposredno ali posredno povezana z od-
nosom do otroka. Nekatera spoznanja se tesno navezujejo na nego in vzgojo
otroka v družini, druga so splošnejša, uporabna tudi v predšolskih instituci-
jah. Pomembno je, da so s sodobnimi znanstvenimi pogledi na vzgojo in nego
otroka seznanjene strokovne delavke oz. delavci v vrtcu, saj bodo le tako lahko
svoje delo opravljali profesionalno.
Ključne besede: mlajši otrok, jok, hranjenje, telesni stiki, spanje
Uvod
Družina kot sistem obstaja v okolju, ki se nenehno spreminja, zato se ne-
nehno spreminja tudi sama, z njo pa posledično zaznavanje in odnos do
otrok ter načini vzgajanja, ki so prav tako odraz časa in prostora (Čačinovič
Vogrinčič 1998; Švab 2001).
Socialni zgodovinarji pišejo, da se je pojem otroštva v Evropi izoblikoval
med 16. in 18. stoletjem, na Slovenskem pa z zamikom šele v prejšnjem sto-
letju. Na Slovenskem je v 19. stoletju vladala izrazito avtoritarna vzgoja, ki je
temeljila na strahospoštovanju in telesni kazni, otroci pa so bili pogosto žrtve
zanemarjanja in nasilja. O začetkih občutenja otroštva in starševstva, kot ga
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.125-138
kot pomembna temelja razvoja
Janja Perko
Osnovna šola Destrnik – Trnovska vas
janja.perko@gmail.com
Zlatka Cugmas
Univerza v Mariboru
zlatka.cugmas@um.si
Mateja Pšunder
Univerza v Mariboru
mateja.psunder@um.si
V prispevku nas zanimajo sodobna spoznanja o negi in vzgoji mlajšega otroka.
Podrobneje predstavimo področja, vezana na najneposrednejše načine zado-
voljevanja otrokovih potreb v najzgodnejšem obdobju, ki vplivajo na vzpo-
stavljanje odnosa z otrokom. Ta odnos, ki ustvarja temelj kasnejše vzgoje v
pravem pomenu besede, se začne vzpostavljati takoj po rojstvu otroka. Pozor-
nost namenimo joku, spanju, telesnemu stiku in hranjenju. Ugotovimo, da je
mnogo praks pri odnosu do dojenčka in malčka v današnjem času v nasprotju
s praksami nekoč, kar je predvsem posledica družbenega napredka in znan-
stvenih spoznanj na področjih, ki so neposredno ali posredno povezana z od-
nosom do otroka. Nekatera spoznanja se tesno navezujejo na nego in vzgojo
otroka v družini, druga so splošnejša, uporabna tudi v predšolskih instituci-
jah. Pomembno je, da so s sodobnimi znanstvenimi pogledi na vzgojo in nego
otroka seznanjene strokovne delavke oz. delavci v vrtcu, saj bodo le tako lahko
svoje delo opravljali profesionalno.
Ključne besede: mlajši otrok, jok, hranjenje, telesni stiki, spanje
Uvod
Družina kot sistem obstaja v okolju, ki se nenehno spreminja, zato se ne-
nehno spreminja tudi sama, z njo pa posledično zaznavanje in odnos do
otrok ter načini vzgajanja, ki so prav tako odraz časa in prostora (Čačinovič
Vogrinčič 1998; Švab 2001).
Socialni zgodovinarji pišejo, da se je pojem otroštva v Evropi izoblikoval
med 16. in 18. stoletjem, na Slovenskem pa z zamikom šele v prejšnjem sto-
letju. Na Slovenskem je v 19. stoletju vladala izrazito avtoritarna vzgoja, ki je
temeljila na strahospoštovanju in telesni kazni, otroci pa so bili pogosto žrtve
zanemarjanja in nasilja. O začetkih občutenja otroštva in starševstva, kot ga
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.125-138
