Page 178 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 178
men Drljić
Nejasnosti glede uresničevanja ZOPOPP se nanašajo tudi na definicijo
otrok, ki bodo upravičeni oz. deležni podpore in pomoči v okviru ZO. ZO-
POPP (2017) namreč predvideva, da je ZO namenjena otrokom s posebnimi
potrebami in otrokom z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju. Otroke s
posebnimi potrebami v predšolskem obdobju pa definira širše in ne glede na
specifične skupine. Pri tem je ena svetovalna delavka izpostavila, da je širša
definicija otrok s posebnimi potrebami ali z rizičnimi dejavniki, ki potrebujejo
ZO, prednost, ne more pa si še predstavljati, na kakšen način se bo uporaba
te definicije uresničevala v konkretnih okoliščinah:
Prednost je v tem, da je tako poimenovanje možno razumeti širše, ker
ne določa posameznih kategorij, kar smo videli v preteklosti, kako je
bilo, ko še ni bila določena kategorija otroci z avtističnimi motnjami.
[. . .] Če so naštete točno določene kategorije, se lahko zgodi, da otrok
ima težave (izpostavila bi npr. otroke s čustveno-vedenjsko problema-
tiko), vendar ne more biti uvrščen v nobeno od teh kategorij. Predvide-
vamo lahko, da bo v bodoče lažje zajeti več otrok. Vprašanje pa je, kako
bo v praksi.
Tudi literatura navaja, da je v predšolskem obdobju smiselno govoriti o
področjih, na katerih se posebnosti v razvoju izkazujejo, in ne o posamez-
nih skupinah otrok s posebnimi potrebami (Krek in Metljak 2011; Simpson in
Warner 2010).
Druga svetovalna delavka je izrazila zaskrbljenost nad tem, na kakšen na-
čin bo potekalo sodelovanje med različnimi akterji, kot so svetovalna delavka
centra, zdravnik pediater idr., ki bodo oz. so odgovorni za uresničevanje ce-
lostne ZO. Pri tem je izrazila predvsem skrb ob prezgodnjem vključevanju
centra za socialno delo v obravnavo otroka, kar bi lahko starše odvrnilo od
sodelovanja:
Upam, da bo tim dovolj fleksibilen, da bo znal razbrati, kdaj je za posa-
meznega otroka v določeni fazi obravnave tako sodelovanje koristno
in potrebno [. . .] če sem prav razumela, bodo otroci, ki so obravnavani
v vrtcu, obravnavani tudi na CZO. [. . .] Starše je velikokrat težko pripra-
viti k sodelovanju, saj že tako težko sprejemajo vso situacijo, sedaj, ko
bo vključenih v obravnavo otroka in celotne družine toliko več ljudi, pa
je skrb, da bodo starši še težje sodelovali, toliko večja.
Ena svetovalna delavka je tudi poudarila, da ko je v obravnavo otroka vklju-
čenih veliko strokovnih delavcev, se lahko zgodi, da to ustvari občutek zme-
178
Nejasnosti glede uresničevanja ZOPOPP se nanašajo tudi na definicijo
otrok, ki bodo upravičeni oz. deležni podpore in pomoči v okviru ZO. ZO-
POPP (2017) namreč predvideva, da je ZO namenjena otrokom s posebnimi
potrebami in otrokom z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju. Otroke s
posebnimi potrebami v predšolskem obdobju pa definira širše in ne glede na
specifične skupine. Pri tem je ena svetovalna delavka izpostavila, da je širša
definicija otrok s posebnimi potrebami ali z rizičnimi dejavniki, ki potrebujejo
ZO, prednost, ne more pa si še predstavljati, na kakšen način se bo uporaba
te definicije uresničevala v konkretnih okoliščinah:
Prednost je v tem, da je tako poimenovanje možno razumeti širše, ker
ne določa posameznih kategorij, kar smo videli v preteklosti, kako je
bilo, ko še ni bila določena kategorija otroci z avtističnimi motnjami.
[. . .] Če so naštete točno določene kategorije, se lahko zgodi, da otrok
ima težave (izpostavila bi npr. otroke s čustveno-vedenjsko problema-
tiko), vendar ne more biti uvrščen v nobeno od teh kategorij. Predvide-
vamo lahko, da bo v bodoče lažje zajeti več otrok. Vprašanje pa je, kako
bo v praksi.
Tudi literatura navaja, da je v predšolskem obdobju smiselno govoriti o
področjih, na katerih se posebnosti v razvoju izkazujejo, in ne o posamez-
nih skupinah otrok s posebnimi potrebami (Krek in Metljak 2011; Simpson in
Warner 2010).
Druga svetovalna delavka je izrazila zaskrbljenost nad tem, na kakšen na-
čin bo potekalo sodelovanje med različnimi akterji, kot so svetovalna delavka
centra, zdravnik pediater idr., ki bodo oz. so odgovorni za uresničevanje ce-
lostne ZO. Pri tem je izrazila predvsem skrb ob prezgodnjem vključevanju
centra za socialno delo v obravnavo otroka, kar bi lahko starše odvrnilo od
sodelovanja:
Upam, da bo tim dovolj fleksibilen, da bo znal razbrati, kdaj je za posa-
meznega otroka v določeni fazi obravnave tako sodelovanje koristno
in potrebno [. . .] če sem prav razumela, bodo otroci, ki so obravnavani
v vrtcu, obravnavani tudi na CZO. [. . .] Starše je velikokrat težko pripra-
viti k sodelovanju, saj že tako težko sprejemajo vso situacijo, sedaj, ko
bo vključenih v obravnavo otroka in celotne družine toliko več ljudi, pa
je skrb, da bodo starši še težje sodelovali, toliko večja.
Ena svetovalna delavka je tudi poudarila, da ko je v obravnavo otroka vklju-
čenih veliko strokovnih delavcev, se lahko zgodi, da to ustvari občutek zme-
178
