Page 21 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 21
Celovit in enovit sistem predšolske vzgoje
vega in drugega starostnega obdobja. S tem je zagotovljena pedagoška kon-
tinuiteta. Enotna organizacijska in programska izhodišča so bila v Sloveniji
vzpostavljena že z Vzgojnim programom za vzgojo in varstvo predšolskih otrok,
izdanem leta 1979. Prenova izobraževanja leta 1996 in Kurikulum za vrtce (Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport 1999) sta nadaljevala s to strokovno tradicijo.
Predvsem za otroke in družine otrok prvega starostnega obdobja je treba
poleg razvojno primerne vzgoje in izobraževanja (z zagotavljanjem profe-
sionalne in pedagoške kontinuitete) omogočiti tudi integriran sistem zdra-
vstvene, socialne in kulturne senzibilnosti, ki smo ga predstavili v Organizacij-
skem modelu celovitega, enovitega in integriranega sistema predšolske vzgoje.
Ta zagotavlja sinhronizirano povezanost strukturnih standardov in procesnih
načel kakovosti.
V prispevku smo želeli izpostaviti potrebo po načrtno reflektirani sistemski
strukturi organizacije predšolske vzgoje, ki v oddelku, na mikroravni, nepo-
sredno vpliva na vsebino in obliko vzgojno-izobraževalnih interakcij strokov-
nih delavcev z otroki. Verjamemo pa, da je ustrezna procesna načela kakovo-
sti in pedagoška ravnanja v prvem starostnem obdobju mogoče definirati
ter realizirati izključno s teoretično konceptualizacijo povezanosti vzgojno-
izobraževalne, socialne in zdravstvene dimenzije.
In nenazadnje smo želeli opozoriti tudi na nevarnost prezrtosti razvojnih,
socialnih, zdravstvenih, kulturnih raznolikosti, posebnosti in potreb otrok
ter njihovih družin. Izhajamo iz prepričanja, da ranljivost staršev in otrok v
zgodnjem obdobju še ne pomeni nekompetentnosti ali nezmožnosti. Za-
gotovo pa so za to obdobje značilni večja potreba po pomoči, navajanje
staršev na novo vlogo, če gre za otroka prvorojenca, večja zdravstvena in
socialna ranljivost, zato tudi večja potreba po zdravstveno in socialno senzi-
bilnih/senzibiliziranih strokovnih delavcih, zaposlenih v vrtcih.
Literatura
Bertram, T., in C. Pascal. 2016. Early Childhood Policies and Systems in Eight Coun-
tries. Hamburg: International Association for the Evaluation of Educational
Achievement.
Bronfenbrenner, U. 1994. »Ecological Models of Human Development.« V Inter-
national Encyclopedia of Education, 3:1643–1647. 2. izd. Oxford: Elsevier.
Burger, K. 2010. »How Does Early Childhood Care and Education Affect Cogni-
tive Development? An International Review of the Effects of Early Inter-
ventions for Children from Different Social Backgrounds.« Early Childhood
Research Quarterly 25 (2): 140–165.
Center on the Developing Child. 2010. The Foundations of Lifelong Health Are
Built in Early Childhood. Cambridge, MA: Harvard University.
21
vega in drugega starostnega obdobja. S tem je zagotovljena pedagoška kon-
tinuiteta. Enotna organizacijska in programska izhodišča so bila v Sloveniji
vzpostavljena že z Vzgojnim programom za vzgojo in varstvo predšolskih otrok,
izdanem leta 1979. Prenova izobraževanja leta 1996 in Kurikulum za vrtce (Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport 1999) sta nadaljevala s to strokovno tradicijo.
Predvsem za otroke in družine otrok prvega starostnega obdobja je treba
poleg razvojno primerne vzgoje in izobraževanja (z zagotavljanjem profe-
sionalne in pedagoške kontinuitete) omogočiti tudi integriran sistem zdra-
vstvene, socialne in kulturne senzibilnosti, ki smo ga predstavili v Organizacij-
skem modelu celovitega, enovitega in integriranega sistema predšolske vzgoje.
Ta zagotavlja sinhronizirano povezanost strukturnih standardov in procesnih
načel kakovosti.
V prispevku smo želeli izpostaviti potrebo po načrtno reflektirani sistemski
strukturi organizacije predšolske vzgoje, ki v oddelku, na mikroravni, nepo-
sredno vpliva na vsebino in obliko vzgojno-izobraževalnih interakcij strokov-
nih delavcev z otroki. Verjamemo pa, da je ustrezna procesna načela kakovo-
sti in pedagoška ravnanja v prvem starostnem obdobju mogoče definirati
ter realizirati izključno s teoretično konceptualizacijo povezanosti vzgojno-
izobraževalne, socialne in zdravstvene dimenzije.
In nenazadnje smo želeli opozoriti tudi na nevarnost prezrtosti razvojnih,
socialnih, zdravstvenih, kulturnih raznolikosti, posebnosti in potreb otrok
ter njihovih družin. Izhajamo iz prepričanja, da ranljivost staršev in otrok v
zgodnjem obdobju še ne pomeni nekompetentnosti ali nezmožnosti. Za-
gotovo pa so za to obdobje značilni večja potreba po pomoči, navajanje
staršev na novo vlogo, če gre za otroka prvorojenca, večja zdravstvena in
socialna ranljivost, zato tudi večja potreba po zdravstveno in socialno senzi-
bilnih/senzibiliziranih strokovnih delavcih, zaposlenih v vrtcih.
Literatura
Bertram, T., in C. Pascal. 2016. Early Childhood Policies and Systems in Eight Coun-
tries. Hamburg: International Association for the Evaluation of Educational
Achievement.
Bronfenbrenner, U. 1994. »Ecological Models of Human Development.« V Inter-
national Encyclopedia of Education, 3:1643–1647. 2. izd. Oxford: Elsevier.
Burger, K. 2010. »How Does Early Childhood Care and Education Affect Cogni-
tive Development? An International Review of the Effects of Early Inter-
ventions for Children from Different Social Backgrounds.« Early Childhood
Research Quarterly 25 (2): 140–165.
Center on the Developing Child. 2010. The Foundations of Lifelong Health Are
Built in Early Childhood. Cambridge, MA: Harvard University.
21
