Page 26 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
a Štemberger
(Mukherji in Albon 2010). Tudi H. L. Cameron (2015) poudarja, da se pri razi-
skavah, ki vključujejo otroke, vprašanje etičnosti pojavlja v vseh vidikih razi-
skovanja.
Med prvimi dilemami se poraja vprašanje kompetentnosti otrok za sode-
lovanje v raziskavi. A. Langston idr. (2004) izpostavljajo, da je med razisko-
valci dolgo prevladovalo mnenje, da se z otroki, mlajšimi od 3 let, ne more
kaj veliko raziskovati. To gre po njihovem pripisati predvsem dejstvu, da se
je kot znanstveno raziskovanje pojmovalo raziskovanje, ki je potekalo v la-
boratorijih, medtem ko se je v raziskovanje v avtentičnih okoljih usmerjalo
le nekaj raziskovalcev. V povezavi z vprašanjem kompetentnosti otrok za so-
delovanje v raziskavi ter s samim sodelovanjem v raziskavi je potrebno izpo-
staviti tudi t. i. informirano soglasje (Kodelja 2017), ki je pomemben element
raziskav, v katere so vključeni ljudje. Informirano soglasje pomeni, da so se
sodelujoči prostovoljno odločili za sodelovanje v raziskavi, da je soglasje po-
sledica svobodne volje in temelji na podlagi informaciji o naravi raziskave,
njenemu namenu, uporabi izsledkov, o koristih in tveganjih ter obveznostih
udeležencev. Pri tem Kodelja (2017) posebej opozarja na raziskave, v katere
so vključeni otroci, ki takšnega soglasja sploh ne morejo dati. Po njegovem
prepričanju informirano soglasje predpostavlja avtonomijo in odgovornost,
otrok pa, predvsem mlajši, ni avtonomen, ne v moralnem pomenu besede ne
formalnopravno odgovoren za svoja dejanja, zato informiranega soglasja za
sodelovanje v raziskavi ne more dati. Pri tem se sklicuje tudi na Konvencijo o
otrokovih pravicah (1989), ki vsakemu otroku zagotavlja pravico do glasu oz.
svobodnega izražanja lastnih mnenj takrat, ko je »sposoben oblikovati lastna
mnenja«. Temu nasprotno je mnenje A. Langston idr. (2004), ki trdijo, da tudi
zelo majhni otroci lahko izrazijo privolitev ali pa tudi nestrinjanje z vključi-
tvijo v raziskavo. To lahko pokažejo na različne načine, in sicer: (i) ne želijo so-
delovati z raziskovalcem; (ii) postanejo nenavadno tiho, (iii) obrnejo se stran
in jočejo; (iv) ne želijo uporabljati pripomočkov, ki jih vključuje raziskava. Pri
tem je smiselno upoštevati tudi, kot, denimo, izpostavlja koncept stotih je-
zikov Reggio Emilia, da se lahko otroci (četudi še ne znajo govoriti) izražajo
na različne načine, npr. preko glasbe, oblikovanja, risanja, plesa ipd. (Roberts-
Holmes 2005). Raziskovalec naj bi bil torej občutljiv za otrokova sporočila ter
pozoren na spremembe njegovega vedenja, pri čemer so opažanja staršev
ali, denimo, vzgojiteljev v vrtcu, ki otroka dobro poznajo, zelo dragocena. Ob
tem pa je vendarle potrebno opozoriti še na dvoje (Langston idr. 2004): (i) na
možnost, da si otroci želijo ugoditi odraslim in je to razlog, da sledijo aktiv-
nostim oz. sodelujejo v raziskavi, in (ii) na možnost, da otroci sicer sodelujejo,
a, kot poudarja Kodelja (2017), ni možno z gotovostjo trditi, da njihovo sode-
26
(Mukherji in Albon 2010). Tudi H. L. Cameron (2015) poudarja, da se pri razi-
skavah, ki vključujejo otroke, vprašanje etičnosti pojavlja v vseh vidikih razi-
skovanja.
Med prvimi dilemami se poraja vprašanje kompetentnosti otrok za sode-
lovanje v raziskavi. A. Langston idr. (2004) izpostavljajo, da je med razisko-
valci dolgo prevladovalo mnenje, da se z otroki, mlajšimi od 3 let, ne more
kaj veliko raziskovati. To gre po njihovem pripisati predvsem dejstvu, da se
je kot znanstveno raziskovanje pojmovalo raziskovanje, ki je potekalo v la-
boratorijih, medtem ko se je v raziskovanje v avtentičnih okoljih usmerjalo
le nekaj raziskovalcev. V povezavi z vprašanjem kompetentnosti otrok za so-
delovanje v raziskavi ter s samim sodelovanjem v raziskavi je potrebno izpo-
staviti tudi t. i. informirano soglasje (Kodelja 2017), ki je pomemben element
raziskav, v katere so vključeni ljudje. Informirano soglasje pomeni, da so se
sodelujoči prostovoljno odločili za sodelovanje v raziskavi, da je soglasje po-
sledica svobodne volje in temelji na podlagi informaciji o naravi raziskave,
njenemu namenu, uporabi izsledkov, o koristih in tveganjih ter obveznostih
udeležencev. Pri tem Kodelja (2017) posebej opozarja na raziskave, v katere
so vključeni otroci, ki takšnega soglasja sploh ne morejo dati. Po njegovem
prepričanju informirano soglasje predpostavlja avtonomijo in odgovornost,
otrok pa, predvsem mlajši, ni avtonomen, ne v moralnem pomenu besede ne
formalnopravno odgovoren za svoja dejanja, zato informiranega soglasja za
sodelovanje v raziskavi ne more dati. Pri tem se sklicuje tudi na Konvencijo o
otrokovih pravicah (1989), ki vsakemu otroku zagotavlja pravico do glasu oz.
svobodnega izražanja lastnih mnenj takrat, ko je »sposoben oblikovati lastna
mnenja«. Temu nasprotno je mnenje A. Langston idr. (2004), ki trdijo, da tudi
zelo majhni otroci lahko izrazijo privolitev ali pa tudi nestrinjanje z vključi-
tvijo v raziskavo. To lahko pokažejo na različne načine, in sicer: (i) ne želijo so-
delovati z raziskovalcem; (ii) postanejo nenavadno tiho, (iii) obrnejo se stran
in jočejo; (iv) ne želijo uporabljati pripomočkov, ki jih vključuje raziskava. Pri
tem je smiselno upoštevati tudi, kot, denimo, izpostavlja koncept stotih je-
zikov Reggio Emilia, da se lahko otroci (četudi še ne znajo govoriti) izražajo
na različne načine, npr. preko glasbe, oblikovanja, risanja, plesa ipd. (Roberts-
Holmes 2005). Raziskovalec naj bi bil torej občutljiv za otrokova sporočila ter
pozoren na spremembe njegovega vedenja, pri čemer so opažanja staršev
ali, denimo, vzgojiteljev v vrtcu, ki otroka dobro poznajo, zelo dragocena. Ob
tem pa je vendarle potrebno opozoriti še na dvoje (Langston idr. 2004): (i) na
možnost, da si otroci želijo ugoditi odraslim in je to razlog, da sledijo aktiv-
nostim oz. sodelujejo v raziskavi, in (ii) na možnost, da otroci sicer sodelujejo,
a, kot poudarja Kodelja (2017), ni možno z gotovostjo trditi, da njihovo sode-
26
