Page 27 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
Nekateri vidiki raziskovanja zgodnjega učenja in poučevanja
lovanje temelji na razumevanju narave raziskave, njenega namena, uporabe
izsledkov, koristi in tveganj ter obveznosti udeležencev.
Formalnopravno so starši (oz. skrbniki) tisti, ki odločajo o vključitvi otroka
v raziskavo, vendar pa se postavlja vprašanje, ali morajo pri svoji odločitvi
upoštevati tudi otrokovo mnenje. Glede na Konvencijo o otrokovih pravicah
(1989) morajo starši ravnati tako, da je odločitev v največjo korist otroka, ter
pri tem upoštevati otrokovo starost in zrelost ter vpliv odločitve na otrokovo
življenje. Kodelja (2017) zato predlaga, da bi bilo dobro, da bi tudi raziskovalci
v prošnji staršem za soglasje zapisali, da naj pri svoji odločitvi upoštevajo tudi
mnenje otrok. Ob tem pa H. L. Cameron (2015) opozarja tudi na možnost, da
se starši dejansko ne strinjajo s sodelovanjem otrok v raziskavi, a vseeno pri-
stanejo, saj se z moralnega vidika čutijo dolžni zagotoviti otrokovo sodelova-
nje v raziskavi.
V zadnjem času (Robson 2006) se vse pogosteje pojavlja tudi zahteva po
obravnavi in odobritvi raziskovalnega načrta na komisijah za etična vpraša-
nja v raziskovanju, ki naj bi bile oblikovane na univerzah in drugih raziskoval-
nih institucijah.
Pristopi k raziskovanju
Z metodološkega vidika sta se na področju raziskovanja vzgoje in izobraže-
vanja, izhajajoč iz različnih filozofskih paradigem, uveljavila dva pristopa (ali
dve paradigmi): kvantitativni in kvalitativni. Kvantitativno raziskovanje teme-
lji na pozitivistični in postpozitivistični paradigmi, kvalitativno raziskovanje
pa na kritični teoriji in konstruktivizmu (Mažgon 2008). Za kvantitativno me-
todologijo je značilno, da se usmerja v merjenje, kvantifikacijo, definiranje
spremenljivk, oblikovanje in preizkušanje hipotez s statističnimi postopki ter
posploševanje rezultatov. Za kvalitativno metodologijo je značilna usmerje-
nost v raziskovanje in razumevanje posameznikov ali skupin, temelji na pro-
žnih raziskovalnih vprašanjih, podatki se običajno zbirajo preko tesnega so-
delovanja z udeleženci raziskave, analiza podatkov temelji na induktivnem
sklepanju (Creswell 2014). V nadaljevanju prikazujemo nekatere glavne raz-
like med raziskovalnima pristopoma (paradigmama).
Mnogi raziskovalci (Aubrey idr. 2000; Mažgon 2008; Marentič Požarnik
1990; Creswell 2008), opozarjajo, da je potrebno narediti premik h kombini-
ranju pristopov (Creswell 2008) ali k sintezi paradigem pedagoškega razisko-
vanja (Mužić 1994), torej k uporabi obeh metodologij oz. k paradigmatskemu
relativizmu (Mažgon 2008), ki upravičuje uporabo obeh paradigem, ki vodita
do odgovorov na raziskovalna vprašanja (Mažgon 2006).
P. Mukherji in D. Albon (2010) ugotavljata, da se na področju raziskovanja
27
lovanje temelji na razumevanju narave raziskave, njenega namena, uporabe
izsledkov, koristi in tveganj ter obveznosti udeležencev.
Formalnopravno so starši (oz. skrbniki) tisti, ki odločajo o vključitvi otroka
v raziskavo, vendar pa se postavlja vprašanje, ali morajo pri svoji odločitvi
upoštevati tudi otrokovo mnenje. Glede na Konvencijo o otrokovih pravicah
(1989) morajo starši ravnati tako, da je odločitev v največjo korist otroka, ter
pri tem upoštevati otrokovo starost in zrelost ter vpliv odločitve na otrokovo
življenje. Kodelja (2017) zato predlaga, da bi bilo dobro, da bi tudi raziskovalci
v prošnji staršem za soglasje zapisali, da naj pri svoji odločitvi upoštevajo tudi
mnenje otrok. Ob tem pa H. L. Cameron (2015) opozarja tudi na možnost, da
se starši dejansko ne strinjajo s sodelovanjem otrok v raziskavi, a vseeno pri-
stanejo, saj se z moralnega vidika čutijo dolžni zagotoviti otrokovo sodelova-
nje v raziskavi.
V zadnjem času (Robson 2006) se vse pogosteje pojavlja tudi zahteva po
obravnavi in odobritvi raziskovalnega načrta na komisijah za etična vpraša-
nja v raziskovanju, ki naj bi bile oblikovane na univerzah in drugih raziskoval-
nih institucijah.
Pristopi k raziskovanju
Z metodološkega vidika sta se na področju raziskovanja vzgoje in izobraže-
vanja, izhajajoč iz različnih filozofskih paradigem, uveljavila dva pristopa (ali
dve paradigmi): kvantitativni in kvalitativni. Kvantitativno raziskovanje teme-
lji na pozitivistični in postpozitivistični paradigmi, kvalitativno raziskovanje
pa na kritični teoriji in konstruktivizmu (Mažgon 2008). Za kvantitativno me-
todologijo je značilno, da se usmerja v merjenje, kvantifikacijo, definiranje
spremenljivk, oblikovanje in preizkušanje hipotez s statističnimi postopki ter
posploševanje rezultatov. Za kvalitativno metodologijo je značilna usmerje-
nost v raziskovanje in razumevanje posameznikov ali skupin, temelji na pro-
žnih raziskovalnih vprašanjih, podatki se običajno zbirajo preko tesnega so-
delovanja z udeleženci raziskave, analiza podatkov temelji na induktivnem
sklepanju (Creswell 2014). V nadaljevanju prikazujemo nekatere glavne raz-
like med raziskovalnima pristopoma (paradigmama).
Mnogi raziskovalci (Aubrey idr. 2000; Mažgon 2008; Marentič Požarnik
1990; Creswell 2008), opozarjajo, da je potrebno narediti premik h kombini-
ranju pristopov (Creswell 2008) ali k sintezi paradigem pedagoškega razisko-
vanja (Mužić 1994), torej k uporabi obeh metodologij oz. k paradigmatskemu
relativizmu (Mažgon 2008), ki upravičuje uporabo obeh paradigem, ki vodita
do odgovorov na raziskovalna vprašanja (Mažgon 2006).
P. Mukherji in D. Albon (2010) ugotavljata, da se na področju raziskovanja
27
