Page 28 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 28
a Štemberger
Preglednica 1 Razlike med kvantitativno in kvalitativno paradigmo
Postavka Kvantitativna paradigma Kvalitativna paradigma
Cilj Pojasnjevanje: napoved in kontrola. Kritika, restitucija, emancipacija, re-
Iskanje vzročno-posledičnih zvez – konstrukcija. Razumevanje razisko-
Metodološki kavzalna paradigma. Potrjevanje hi- vanih pojavov – interpretativna pa-
okvir potez, ki vodi k trditvam o dejstvih, radigma. Strukturni, zgodovinski
Kriteriji splošno veljavnih resnicah. vpogled, posameznikova konstruk-
kakovosti cija.
Vloga Uporaba empirično-analitičnih po- Fenomenološki pristop: hermenev-
raziskovalcev stopkov, uporaba določenih meto- tična analiza, intuicija kot vir spozna-
doloških instrumentov. nja.
Učenje za
raziskovanje Rigorozni: notranja in zunanja ve- Verodostojnostni kriterij nepristra-
ljavnost, zanesljivost in objektivnost. nosti, ontološka verodostojnost, iz-
obraževalna verodostojnost, kata-
lična verodostojnost (vodi k akciji) in
taktična verodostojnost (omogoča
akcijo), pojavlja se tudi vprašanje o
ustreznosti kriterijev kvalitete.
»Nezainteresirani znanstvenik« kot Odnos zaupanja med raziskovalcem
informator politike in tistih, ki imajo in raziskovancem, avtentičnost, raz-
moč odločanja. iskovalec tudi kot udeleženec razis-
kave (npr. opazovanje z udeležbo.)
Tehnično, kvantitativno, kvalitativno, Resocializacija, kvantitativna in kva-
vsebinske teorije. litativna, vrednote altruizma in opol-
nomočenja.
Opombe Povzeto po Lincoln in Guba (2000, 166), Mažgon (2008, 37) in Mužić (1994, 14).
zgodnjega otroštva povečuje število raziskav, ki so kvalitativne narave, torej
temeljijo na interpretativni paradigmi, ki poudarja »naravno okolje«, se pravi
raziskovanje v avtentični situaciji. Kot poudarja J. Dunn (2005), je namreč po-
trebno pri raziskovanju zgodnjega otroštva:
– upoštevati zakonitosti odraščanja in razvoja otrok;
– izvesti raziskavo v situaciji, ki ima za otroka čustven pomen;
– opazovati otroke v vsakdanjih situacijah njihovega vsakdanjega življe-
nja.
Raziskave v okviru zgodnjega učenja in poučevanja
V nadaljevanju predstavljamo naslednje raziskave, za katere menimo, da bi
preko njih lahko uresničevali raziskovalne cilje na področju zgodnjega učenja
in poučevanja: pregledna raziskava, etnografska raziskava, študija primera,
akcijska raziskava, pristop kritičnega dogodka, mozaični pristop.
28
Preglednica 1 Razlike med kvantitativno in kvalitativno paradigmo
Postavka Kvantitativna paradigma Kvalitativna paradigma
Cilj Pojasnjevanje: napoved in kontrola. Kritika, restitucija, emancipacija, re-
Iskanje vzročno-posledičnih zvez – konstrukcija. Razumevanje razisko-
Metodološki kavzalna paradigma. Potrjevanje hi- vanih pojavov – interpretativna pa-
okvir potez, ki vodi k trditvam o dejstvih, radigma. Strukturni, zgodovinski
Kriteriji splošno veljavnih resnicah. vpogled, posameznikova konstruk-
kakovosti cija.
Vloga Uporaba empirično-analitičnih po- Fenomenološki pristop: hermenev-
raziskovalcev stopkov, uporaba določenih meto- tična analiza, intuicija kot vir spozna-
doloških instrumentov. nja.
Učenje za
raziskovanje Rigorozni: notranja in zunanja ve- Verodostojnostni kriterij nepristra-
ljavnost, zanesljivost in objektivnost. nosti, ontološka verodostojnost, iz-
obraževalna verodostojnost, kata-
lična verodostojnost (vodi k akciji) in
taktična verodostojnost (omogoča
akcijo), pojavlja se tudi vprašanje o
ustreznosti kriterijev kvalitete.
»Nezainteresirani znanstvenik« kot Odnos zaupanja med raziskovalcem
informator politike in tistih, ki imajo in raziskovancem, avtentičnost, raz-
moč odločanja. iskovalec tudi kot udeleženec razis-
kave (npr. opazovanje z udeležbo.)
Tehnično, kvantitativno, kvalitativno, Resocializacija, kvantitativna in kva-
vsebinske teorije. litativna, vrednote altruizma in opol-
nomočenja.
Opombe Povzeto po Lincoln in Guba (2000, 166), Mažgon (2008, 37) in Mužić (1994, 14).
zgodnjega otroštva povečuje število raziskav, ki so kvalitativne narave, torej
temeljijo na interpretativni paradigmi, ki poudarja »naravno okolje«, se pravi
raziskovanje v avtentični situaciji. Kot poudarja J. Dunn (2005), je namreč po-
trebno pri raziskovanju zgodnjega otroštva:
– upoštevati zakonitosti odraščanja in razvoja otrok;
– izvesti raziskavo v situaciji, ki ima za otroka čustven pomen;
– opazovati otroke v vsakdanjih situacijah njihovega vsakdanjega življe-
nja.
Raziskave v okviru zgodnjega učenja in poučevanja
V nadaljevanju predstavljamo naslednje raziskave, za katere menimo, da bi
preko njih lahko uresničevali raziskovalne cilje na področju zgodnjega učenja
in poučevanja: pregledna raziskava, etnografska raziskava, študija primera,
akcijska raziskava, pristop kritičnega dogodka, mozaični pristop.
28
