Page 29 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 29
Nekateri vidiki raziskovanja zgodnjega učenja in poučevanja
Pregledna raziskava
Pregledne raziskave so zelo pogost način raziskovanja zgodnjega otroštva.
Poznamo t. i. longitudinalne raziskave, ki potekajo dalj časa, ter t. i prečne
raziskave, za katere je značilno, da so časovno omejene. Longitudinalne ra-
ziskave spremljajo večjo skupino otrok skozi daljše časovno obdobje, npr.
od rojstva naprej, in preučujejo vplive različnih okoliščin (npr. razlike v ra-
zvoju določenih lastnosti otrok glede na socialno-ekonomski status družin, v
katerih odraščajo). Ena takih raziskav je, denimo, raziskava The Millennium
Cohort Study, ki je bila izvedena v Združenem kraljestvu in je vključevala
18.800 novorojenčkov, ki so bili rojeni leta 2000, in je trajala do leta 2007. Re-
zultati so v splošnem pokazali na velik pomen vpliva okolja in družin otrok
na razvoj značilnosti otrok. V prečnih raziskavah pa se podatke od udele-
žencev zbere le enkrat. Pregledne raziskave praviloma vključujejo veliko šte-
vilo vključenih (ali vzorec) in so usmerjene v posploševanje, ne omogočajo
pa natančnega in celostnega vpogleda v zgodnje otroštvo in v obstoječe
vzgojno-izobraževalne prakse, pa tudi niso usmerjene v pridobivanje per-
spektive otrok o obravnavani tematiki (Mukherji in Albon 2010).
Etnografska raziskava
Za etnografsko raziskavo, ki jo uvrščamo med kvalitativne raziskave, je zna-
čilno, da si raziskovalec želi čimbolj »zliti se« s skupino, postati njen član, o tem
voditi natančen dnevnik in izvajati opazovanje z udeležbo. Gre za raziskova-
nje vsakdanjega življenja neke ciljne skupine v njenem okolju (Mukherji in
Albon 2010; Štemberger 2017). Pri raziskovanju zgodnjega otroštva je etno-
grafska raziskava pogosto uporabljena za preučevanje otroštva v različnih
sociokulturnih kontekstih (James 2007). Take vrste raziskav trajajo dlje časa
in so zato tudi uporabne za ugotavljanje in razumevanje otrokovega razvoja
skozi čas, smiselne so za identifikacijo ključnih točk v otrokovem razvoju in v
okolju (Buchbinder idr. 2006) kot tudi vsakdanjem življenju ter pri delu otrok
v organizirani vzgoji in izobraževanju (kot npr. urnik obrokov, počitek, razvoj
prijateljstev, dinamike v oddelku). V prid etnografske raziskave v zgodnjem
otroštvu govori dejstvo, da poteka v otrokovem okolju (Aubrey idr. 2000), v
katerem se otroci počutijo varneje kot v laboratorijskem. Hkrati raziskovalcu
omogoča, da raziskuje prakso na mikro in na makro nivoju, saj je dogaja-
nje v raziskovalnem polju – vrtcu – kompleksen preplet ciljev vladajoče po-
litike, sociokulturnih prepričanj o vzgoji otrok znotraj družin in institucij kot
tudi prepričanj vzgojiteljev o vzgoji v predšolskem obdobju. Raziskovalcu to-
rej daje številne možnosti raziskovanja različnih vidikov otroštva (Aubrey idr.
2000). Vendarle pa je na tem mestu potrebno izpostaviti, da se etnografske
29
Pregledna raziskava
Pregledne raziskave so zelo pogost način raziskovanja zgodnjega otroštva.
Poznamo t. i. longitudinalne raziskave, ki potekajo dalj časa, ter t. i prečne
raziskave, za katere je značilno, da so časovno omejene. Longitudinalne ra-
ziskave spremljajo večjo skupino otrok skozi daljše časovno obdobje, npr.
od rojstva naprej, in preučujejo vplive različnih okoliščin (npr. razlike v ra-
zvoju določenih lastnosti otrok glede na socialno-ekonomski status družin, v
katerih odraščajo). Ena takih raziskav je, denimo, raziskava The Millennium
Cohort Study, ki je bila izvedena v Združenem kraljestvu in je vključevala
18.800 novorojenčkov, ki so bili rojeni leta 2000, in je trajala do leta 2007. Re-
zultati so v splošnem pokazali na velik pomen vpliva okolja in družin otrok
na razvoj značilnosti otrok. V prečnih raziskavah pa se podatke od udele-
žencev zbere le enkrat. Pregledne raziskave praviloma vključujejo veliko šte-
vilo vključenih (ali vzorec) in so usmerjene v posploševanje, ne omogočajo
pa natančnega in celostnega vpogleda v zgodnje otroštvo in v obstoječe
vzgojno-izobraževalne prakse, pa tudi niso usmerjene v pridobivanje per-
spektive otrok o obravnavani tematiki (Mukherji in Albon 2010).
Etnografska raziskava
Za etnografsko raziskavo, ki jo uvrščamo med kvalitativne raziskave, je zna-
čilno, da si raziskovalec želi čimbolj »zliti se« s skupino, postati njen član, o tem
voditi natančen dnevnik in izvajati opazovanje z udeležbo. Gre za raziskova-
nje vsakdanjega življenja neke ciljne skupine v njenem okolju (Mukherji in
Albon 2010; Štemberger 2017). Pri raziskovanju zgodnjega otroštva je etno-
grafska raziskava pogosto uporabljena za preučevanje otroštva v različnih
sociokulturnih kontekstih (James 2007). Take vrste raziskav trajajo dlje časa
in so zato tudi uporabne za ugotavljanje in razumevanje otrokovega razvoja
skozi čas, smiselne so za identifikacijo ključnih točk v otrokovem razvoju in v
okolju (Buchbinder idr. 2006) kot tudi vsakdanjem življenju ter pri delu otrok
v organizirani vzgoji in izobraževanju (kot npr. urnik obrokov, počitek, razvoj
prijateljstev, dinamike v oddelku). V prid etnografske raziskave v zgodnjem
otroštvu govori dejstvo, da poteka v otrokovem okolju (Aubrey idr. 2000), v
katerem se otroci počutijo varneje kot v laboratorijskem. Hkrati raziskovalcu
omogoča, da raziskuje prakso na mikro in na makro nivoju, saj je dogaja-
nje v raziskovalnem polju – vrtcu – kompleksen preplet ciljev vladajoče po-
litike, sociokulturnih prepričanj o vzgoji otrok znotraj družin in institucij kot
tudi prepričanj vzgojiteljev o vzgoji v predšolskem obdobju. Raziskovalcu to-
rej daje številne možnosti raziskovanja različnih vidikov otroštva (Aubrey idr.
2000). Vendarle pa je na tem mestu potrebno izpostaviti, da se etnografske
29
