Page 32 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
a Štemberger
Preglednica 2 Osnovne možnosti raziskovanja zgodnjega učenja in poučevanja
glede na vrsto raziskave
Raziskava Priložnosti v raziskovanju zgodnjega otroštva
Pregledna raziskava Na osnovi večjega števila vključenih lahko dobimo širši pogled na
Etnografska raziskava obravnavano tematiko.
Študija primera
Akcijska raziskava Raziskovanje otrokovega razvoja v kontekstu in avtentičnem oko-
lju, kar omogoča spoznavanje otroka z različnih perspektiv.
Pristop kritičnega
dogodka Osredotoča se na en primer in tako omogoča poglobljeno razu-
mevanje primera in konteksta.
Izhaja iz prakse, iz zaznave praktikov, da je potrebno nekaj spre-
meniti; pomembno pripomore pri profesionalnem razvoju vzgoji-
teljev.
Identifikacija neučinkovitih vzgojno-izobraževalnih praks (in po-
sledično možnost iskanja rešitev).
Tehnike zbiranja podatkov
Podatke lahko zbiramo na različne načine oz. z različnimi tehnikami; izbor
tehnike je odvisen od ciljev raziskave pa tudi od potencialnih vključencev v
raziskavo. Pri raziskovanju zgodnjega učenja in poučevanja pa moramo biti
še posebej pozorni tudi na to, da moramo, v kolikor so v raziskavo vključeni
tudi otroci, tehnike zbiranja podatkov prilagoditi njihovim zmožnostim in
značilnostim. Uporabljajo se tako tradicionalne tehnike (npr. opazovanje, in-
tervju) kot tudi tehnike, ki se razvijajo v zadnjem obdobju in se usmerjajo v
aktivno vlogo otrok v raziskovanju (npr. fotografija, pripovedovanje zgodb
ipd.).
Opazovanje
V vzgojno-izobraževalni praksi je opazovanje dobro uveljavljeno kot orodje,
s katerim vzgojitelj opazuje bodisi posameznega otroka bodisi celo sku-
pino in na osnovi tega načrtuje svoje delo. Pri raziskovanju zgodnjega otro-
štva se opazovanje uporablja kot tehniko neposrednega zbiranja podatkov
(Mukherji in Albon 2010). Otroke so prvotno opazovali izolirano, nato pa so
opazovanje prenesli v običajno vsakdanje življenje otrok. M. Fawcett (1996)
opazovanje otroka v njegovem avtentičnem okolju poimenuje ekološki pri-
stop k opazovanju, ki upošteva tudi vlogo lokacije, prisotnosti drugih ljudi,
pričakovanj in pravil v kontekstu, kjer otrok živi. S. Rolfe (2001, v Mukherji in
Albon 2010) pa izpostavlja, da je pri zelo malih otrocih in dojenčkih to edini
način zbiranja informacij.
Poznamo več oblik opazovanja (Vogrinc 2008), pri čemer na tem mestu
32
Preglednica 2 Osnovne možnosti raziskovanja zgodnjega učenja in poučevanja
glede na vrsto raziskave
Raziskava Priložnosti v raziskovanju zgodnjega otroštva
Pregledna raziskava Na osnovi večjega števila vključenih lahko dobimo širši pogled na
Etnografska raziskava obravnavano tematiko.
Študija primera
Akcijska raziskava Raziskovanje otrokovega razvoja v kontekstu in avtentičnem oko-
lju, kar omogoča spoznavanje otroka z različnih perspektiv.
Pristop kritičnega
dogodka Osredotoča se na en primer in tako omogoča poglobljeno razu-
mevanje primera in konteksta.
Izhaja iz prakse, iz zaznave praktikov, da je potrebno nekaj spre-
meniti; pomembno pripomore pri profesionalnem razvoju vzgoji-
teljev.
Identifikacija neučinkovitih vzgojno-izobraževalnih praks (in po-
sledično možnost iskanja rešitev).
Tehnike zbiranja podatkov
Podatke lahko zbiramo na različne načine oz. z različnimi tehnikami; izbor
tehnike je odvisen od ciljev raziskave pa tudi od potencialnih vključencev v
raziskavo. Pri raziskovanju zgodnjega učenja in poučevanja pa moramo biti
še posebej pozorni tudi na to, da moramo, v kolikor so v raziskavo vključeni
tudi otroci, tehnike zbiranja podatkov prilagoditi njihovim zmožnostim in
značilnostim. Uporabljajo se tako tradicionalne tehnike (npr. opazovanje, in-
tervju) kot tudi tehnike, ki se razvijajo v zadnjem obdobju in se usmerjajo v
aktivno vlogo otrok v raziskovanju (npr. fotografija, pripovedovanje zgodb
ipd.).
Opazovanje
V vzgojno-izobraževalni praksi je opazovanje dobro uveljavljeno kot orodje,
s katerim vzgojitelj opazuje bodisi posameznega otroka bodisi celo sku-
pino in na osnovi tega načrtuje svoje delo. Pri raziskovanju zgodnjega otro-
štva se opazovanje uporablja kot tehniko neposrednega zbiranja podatkov
(Mukherji in Albon 2010). Otroke so prvotno opazovali izolirano, nato pa so
opazovanje prenesli v običajno vsakdanje življenje otrok. M. Fawcett (1996)
opazovanje otroka v njegovem avtentičnem okolju poimenuje ekološki pri-
stop k opazovanju, ki upošteva tudi vlogo lokacije, prisotnosti drugih ljudi,
pričakovanj in pravil v kontekstu, kjer otrok živi. S. Rolfe (2001, v Mukherji in
Albon 2010) pa izpostavlja, da je pri zelo malih otrocih in dojenčkih to edini
način zbiranja informacij.
Poznamo več oblik opazovanja (Vogrinc 2008), pri čemer na tem mestu
32
