Page 33 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 33
Nekateri vidiki raziskovanja zgodnjega učenja in poučevanja
izpostavljamo le najosnovnejše izmed njih: opazovanje z udeležbo, opazo-
vanje brez udeležbe, strukturirano opazovanje, nestrukturirano opazovanje
ipd.
Opazovanje z udeležbo pomeni, da se opazovalec vključi v skupino in v njej
prevzame eno izmed vlog, ki jo imajo drug člani skupine (Mesec 1998). Kot
izpostavlja Vogrinc (2008), gre za tehniko zbiranja podatkov, pri kateri se so-
cialni procesi preučujejo v naravnih razmerah. Raziskovalec se za dlje časa
vključi v skupino, opazuje vedenje članov te skupine, z njimi sodeluje in se
skuša vživeti v njih.
Opazovanje brez udeležbe pa, nasprotno, označuje opazovanje, pri katerem
opazovalec aktivno ne sodeluje s skupino, njegova vloga je natančno dolo-
čena in se razlikuje od vlog drugih članov skupine.
Za nestrukturirano opazovanje je značilno, da raziskovalec opazuje na osno-
vi splošnejših smernic, nima vnaprej določenih kategorij (Vogrinc 2008), za-
pise pripravi v obliki anekdotskih zapisov (Mesec 1998); pri tem si zapisuje,
kar vidi oz. sliši. Glavna prednost te vrste opazovanja je, da se nanjo ni po-
trebno zelo natančno pripraviti (v primerjavi s strukturiranim opazovanjem),
se pa lahko med opazovanjem zaradi tega pojavi kaka dilema, prav tako se v
primeru pestrega dogajanja lahko kaj izpusti. Ob koncu ima raziskovalec ve-
liko zapisov, ki potrebujejo natančno analizo, rezultate različnih opazovanj pa
je težko primerjati (Mukherji in Albon 2010). Na drugi strani pa strukturirano
opazovanje temelji na vnaprej določenem načinu in predmetu opazovanja,
torej na tem, kaj in kako se bo opazovalo (Vogrinc 2008; Cohen, Manion in
Morrison 2007). Pri opazovanju se uporabljajo različni instrumenti oz. proto-
koli opazovanja, kot so npr. časovni vzorci, sledenje dogodkom, kontrolna
lista. Pri časovnih vzorcih raziskovalec opazuje otroka ali skupino otrok v do-
ločenih rednih intervalih. Ob tem natančno opredeli, koga in kaj bo opazoval,
kaj bo beležil, kako pogosto bo beležil in trajanje vsakega opazovanja. V ta
namen si pripravi nek opazovalni formular, tabelo. Sledenje dogodkom sledi
podobnim zakonitostim, s tem, da se osredotoča na določene dogodke, v
času, ko se ti dejansko dogodijo.
Intervju
Intervju je ena od najpogosteje uporabljenih tehnik zbiranja podatkov, ki se
uporablja tako v kvantitativnem kot v kvalitativnem raziskovanju (Vogrinc
2008). Načeloma gre za pogovor med dvema osebama, pri čemer ena oseba
sprašuje, druga pa odgovarja (Sagadin 1995). Raziskovalec preko intervjuja
ugotavlja, kaj udeleženci raziskave menijo o neki temi, spoznava njihova ču-
stva, misli, namere itd. Zaradi nekaterih prednosti pred drugimi tehnikami je
33
izpostavljamo le najosnovnejše izmed njih: opazovanje z udeležbo, opazo-
vanje brez udeležbe, strukturirano opazovanje, nestrukturirano opazovanje
ipd.
Opazovanje z udeležbo pomeni, da se opazovalec vključi v skupino in v njej
prevzame eno izmed vlog, ki jo imajo drug člani skupine (Mesec 1998). Kot
izpostavlja Vogrinc (2008), gre za tehniko zbiranja podatkov, pri kateri se so-
cialni procesi preučujejo v naravnih razmerah. Raziskovalec se za dlje časa
vključi v skupino, opazuje vedenje članov te skupine, z njimi sodeluje in se
skuša vživeti v njih.
Opazovanje brez udeležbe pa, nasprotno, označuje opazovanje, pri katerem
opazovalec aktivno ne sodeluje s skupino, njegova vloga je natančno dolo-
čena in se razlikuje od vlog drugih članov skupine.
Za nestrukturirano opazovanje je značilno, da raziskovalec opazuje na osno-
vi splošnejših smernic, nima vnaprej določenih kategorij (Vogrinc 2008), za-
pise pripravi v obliki anekdotskih zapisov (Mesec 1998); pri tem si zapisuje,
kar vidi oz. sliši. Glavna prednost te vrste opazovanja je, da se nanjo ni po-
trebno zelo natančno pripraviti (v primerjavi s strukturiranim opazovanjem),
se pa lahko med opazovanjem zaradi tega pojavi kaka dilema, prav tako se v
primeru pestrega dogajanja lahko kaj izpusti. Ob koncu ima raziskovalec ve-
liko zapisov, ki potrebujejo natančno analizo, rezultate različnih opazovanj pa
je težko primerjati (Mukherji in Albon 2010). Na drugi strani pa strukturirano
opazovanje temelji na vnaprej določenem načinu in predmetu opazovanja,
torej na tem, kaj in kako se bo opazovalo (Vogrinc 2008; Cohen, Manion in
Morrison 2007). Pri opazovanju se uporabljajo različni instrumenti oz. proto-
koli opazovanja, kot so npr. časovni vzorci, sledenje dogodkom, kontrolna
lista. Pri časovnih vzorcih raziskovalec opazuje otroka ali skupino otrok v do-
ločenih rednih intervalih. Ob tem natančno opredeli, koga in kaj bo opazoval,
kaj bo beležil, kako pogosto bo beležil in trajanje vsakega opazovanja. V ta
namen si pripravi nek opazovalni formular, tabelo. Sledenje dogodkom sledi
podobnim zakonitostim, s tem, da se osredotoča na določene dogodke, v
času, ko se ti dejansko dogodijo.
Intervju
Intervju je ena od najpogosteje uporabljenih tehnik zbiranja podatkov, ki se
uporablja tako v kvantitativnem kot v kvalitativnem raziskovanju (Vogrinc
2008). Načeloma gre za pogovor med dvema osebama, pri čemer ena oseba
sprašuje, druga pa odgovarja (Sagadin 1995). Raziskovalec preko intervjuja
ugotavlja, kaj udeleženci raziskave menijo o neki temi, spoznava njihova ču-
stva, misli, namere itd. Zaradi nekaterih prednosti pred drugimi tehnikami je
33
