Page 345 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 345
Raziskovanje glasbenega razvoja in pomen glasbenega okolja za dojenčka
sposobnosti in zna razlikovati glasbene izvedbe. Ta sposobnost zahteva po-
znavanje glasbe določenega kulturnega okolja. Tovrstno znanje ni dano neiz-
kušenim poslušalcem. Sprašujemo se, kako lahko to sposobnost pripisujemo
dojenčku. Mnenje ugledne ameriške raziskovalke zgodnjega glasbenega ra-
zvoja Sandre E. Trebuh je, da je to povezano z njegovimi glasbenimi dispozi-
cijami, odličnim spominom za glasbo, bogatim glasbenim okoljem, radove-
dnostjo in velikim zanimanjem za ekspresivno glasbo (Trebuh 2006).
Razvojni psihologi ugotavljajo, da ima dojenček v primerjavi z zelo ome-
jeno gibalno kompetentnostjo izjemno dobro razvite vse temeljne čute, ki, z
izjemo vida, dosežejo primerljivo učinkovitost s čuti odraslega že v prvih ne-
kaj mesecih po rojstvu (Zupančič 2004, 186). Dojenček se uči in spoznava svet
s čutili. Čutila so primarni vzvodi tudi za občutenja. Pri otroku jih razvijamo
na treh ravneh: (1) na ravni senzornega stika s stvarmi in z dogodki (veččutno
učenje); (2) razpoznavanja lastnega razpoloženja in občutenja na telesu (mi-
šična napetost, neudobje, ugodje, čustva); (3) občutenj, ki gredo preko real-
nosti, v območje domišljije, ki vključuje tudi sanje, spomine in predvidevanja
(Mayesky 2009).
Prvo obsežno presečno študijo je leta 1976 opravil nemški filozof in peda-
gog Helmut Moog na vzorcu 500 otrok, starih od treh mesecev do petih let.
Na magnetofonske trakove je posnel šest testov.⁹ Natančno je opazoval in
popisoval kakršnekoli odzive otrok na predvajane zvočne posnetke. Ugoto-
vil je, da 6-mesečni dojenčki prenehajo z dejavnostjo (tudi s hranjenjem) in
se obrnejo proti izvoru zvoka z izrazi začudenja. Prepoznal je njihovo selekci-
onirano pozornost v povezavi s kakovostjo zvoka. Pozornost dojenčka v večji
meri pritegnejo glasbeni vzorci kot neglasbeni. Ta opažanja označi kot pre-
ferenco dojenčka do čutno lepega zvoka (angl. sensuously beautiful sound)
(Moog 1976 v Sloboda 2007).
John Sloboda je kritičen do raziskovalnih pristopov, ki temeljijo na subjek-
tivnih ocenah opazovalca o odzivanju dojenčka na glasbene stimuluse. Sta-
lišče utemelji na ugotovitvah razvojne psihologije. Znano je, da se dojenček
odziva na spremembe v okolju (Zupančič 2004). Glasbeni dražljaj je lahko le
ena od teh sprememb. Zato osredotočenosti dojenčka na zvok ali njegove
odzive na glasbene dražljaje še ne moremo razumeti kot obliko glasbenega
⁹ 1. test je vseboval posnetke treh otroških pesmi, ki so jih zapeli otroci, 2. test je bil posnetek
ritmičnega izrekanja besednih zvez, 3. test je vseboval ritmične vzorce, zaigrane na različna
rimtična glasbila, 4. test so bili posnetki instrumentalne glasbe, 5. test je vseboval tonalni mo-
tiv glasbe iz 4. testa, ki mu je dodal različne disonantne harmonije, 6. test je bil sestavljen iz
neglasbenih zvokov, kot sta zvok sesalca, prometa . . .
345
sposobnosti in zna razlikovati glasbene izvedbe. Ta sposobnost zahteva po-
znavanje glasbe določenega kulturnega okolja. Tovrstno znanje ni dano neiz-
kušenim poslušalcem. Sprašujemo se, kako lahko to sposobnost pripisujemo
dojenčku. Mnenje ugledne ameriške raziskovalke zgodnjega glasbenega ra-
zvoja Sandre E. Trebuh je, da je to povezano z njegovimi glasbenimi dispozi-
cijami, odličnim spominom za glasbo, bogatim glasbenim okoljem, radove-
dnostjo in velikim zanimanjem za ekspresivno glasbo (Trebuh 2006).
Razvojni psihologi ugotavljajo, da ima dojenček v primerjavi z zelo ome-
jeno gibalno kompetentnostjo izjemno dobro razvite vse temeljne čute, ki, z
izjemo vida, dosežejo primerljivo učinkovitost s čuti odraslega že v prvih ne-
kaj mesecih po rojstvu (Zupančič 2004, 186). Dojenček se uči in spoznava svet
s čutili. Čutila so primarni vzvodi tudi za občutenja. Pri otroku jih razvijamo
na treh ravneh: (1) na ravni senzornega stika s stvarmi in z dogodki (veččutno
učenje); (2) razpoznavanja lastnega razpoloženja in občutenja na telesu (mi-
šična napetost, neudobje, ugodje, čustva); (3) občutenj, ki gredo preko real-
nosti, v območje domišljije, ki vključuje tudi sanje, spomine in predvidevanja
(Mayesky 2009).
Prvo obsežno presečno študijo je leta 1976 opravil nemški filozof in peda-
gog Helmut Moog na vzorcu 500 otrok, starih od treh mesecev do petih let.
Na magnetofonske trakove je posnel šest testov.⁹ Natančno je opazoval in
popisoval kakršnekoli odzive otrok na predvajane zvočne posnetke. Ugoto-
vil je, da 6-mesečni dojenčki prenehajo z dejavnostjo (tudi s hranjenjem) in
se obrnejo proti izvoru zvoka z izrazi začudenja. Prepoznal je njihovo selekci-
onirano pozornost v povezavi s kakovostjo zvoka. Pozornost dojenčka v večji
meri pritegnejo glasbeni vzorci kot neglasbeni. Ta opažanja označi kot pre-
ferenco dojenčka do čutno lepega zvoka (angl. sensuously beautiful sound)
(Moog 1976 v Sloboda 2007).
John Sloboda je kritičen do raziskovalnih pristopov, ki temeljijo na subjek-
tivnih ocenah opazovalca o odzivanju dojenčka na glasbene stimuluse. Sta-
lišče utemelji na ugotovitvah razvojne psihologije. Znano je, da se dojenček
odziva na spremembe v okolju (Zupančič 2004). Glasbeni dražljaj je lahko le
ena od teh sprememb. Zato osredotočenosti dojenčka na zvok ali njegove
odzive na glasbene dražljaje še ne moremo razumeti kot obliko glasbenega
⁹ 1. test je vseboval posnetke treh otroških pesmi, ki so jih zapeli otroci, 2. test je bil posnetek
ritmičnega izrekanja besednih zvez, 3. test je vseboval ritmične vzorce, zaigrane na različna
rimtična glasbila, 4. test so bili posnetki instrumentalne glasbe, 5. test je vseboval tonalni mo-
tiv glasbe iz 4. testa, ki mu je dodal različne disonantne harmonije, 6. test je bil sestavljen iz
neglasbenih zvokov, kot sta zvok sesalca, prometa . . .
345
