Page 350 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 350
dana Borota
lomnico predstavljajo raziskave o glasbeni zavesti dojenčka. Dojenček je
zmožen zaznavati razmerja med tonskimi višinami in trajanji v zaporedno iz-
vedenih melodičnih ter ritmičnih vzorcih. Sloboda (2007) te odzive opredeli
kot prvo obliko glasbenega vedênja. Te sposobnosti dojenčka se povezujejo
z njegovimi glasbenimi dispozicijami, odličnim spominom za glasbo, radove-
dnostjo in bogatim glasbenim okoljem. Dojenček je lahko dober poznavalec
glasbe, če je deležen raznovrstnih glasbenih izkušenj. Tako procesi akultura-
cije dobijo pomen v družinskem okolju. Dosežki tovrstne socializacije otroka
z glasbo se ob koncu prvega leta kažejo v zmožnostih razlikovanja glasbenih
in neglasbenih zvokov, izražanja preferenc do petja in instrumentalne glasbe,
glasbenega bebljanja, posnemanja tonskih višin in zaznavanja sprememb v
zaporedno izvedenih melodičnih ter ritmičnih vzorcih. Edwin Gordon je te
procese preučeval z vidika razvoja avdiacije kot oblike glasbenega mišljenja;
pri tem izpostavi potrebo po neposrednem stiku dojenčka z glasbo v živo,
še posebej petju. Ugotovitve so pomembna iztočnica za nadaljnje razvija-
nje pristopov k zgodnjemu učenju glasbe. Vzor nekateri strokovnjaki vidijo
v naravnem didaktičnem modelu verbalne, neverbalne in glasbene komuni-
kacije matere z dojenčkom. Intimen odnos med njima, ki se vzpostavi med
izvajanjem glasbe v živo, ima tudi močen doživljajski naboj.
Literatura
Bamberger, J. 2000. Developing Musical Intuitions: A Project-Based Introduction
to Making and Understanding Music. Oxford: Oxford University Press.
Bluestine, E. 2000. The Ways Children Learn Music: An Introduction and Practical
Guide to Music Learning Theory. Chicago: GIA Publications.
Borota, B. 2009. »Podoba velikega glasbenika skozi očala Reggio Emilia.« V Iz-
zivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia, ur. T. Devjak in D. Skubic, 135–150.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
———. 2013. Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Annales.
Chang, H. W., in S. E. Trebuh. 1997a. »Auditory Processing of Relational Informa-
tion by Young Infants.« Journal of Experimental Child Psychology 24:324–
331.
———. 1997b. »Infants’ Perception of Temporal Grouping in Auditory Pat-
terns.« Child Development 48 (4): 1666–1670.
Deliège, I. in Sloboda, J. 1996. Musical Beginnigs: Origins and development of Mu-
sical Competence. Oxford: Oxford University Press.
Gardner, H. 1995. Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram.
Gordon, E. E. 1967. »The Musical Aptitude Profile.« Music Educators Journal 53
(6): 52–54.
———. 1984. Study Guide for Learnig Sequences in Music: Skill, Content, and Pat-
terns. Chicago: GIA Publications.
350
lomnico predstavljajo raziskave o glasbeni zavesti dojenčka. Dojenček je
zmožen zaznavati razmerja med tonskimi višinami in trajanji v zaporedno iz-
vedenih melodičnih ter ritmičnih vzorcih. Sloboda (2007) te odzive opredeli
kot prvo obliko glasbenega vedênja. Te sposobnosti dojenčka se povezujejo
z njegovimi glasbenimi dispozicijami, odličnim spominom za glasbo, radove-
dnostjo in bogatim glasbenim okoljem. Dojenček je lahko dober poznavalec
glasbe, če je deležen raznovrstnih glasbenih izkušenj. Tako procesi akultura-
cije dobijo pomen v družinskem okolju. Dosežki tovrstne socializacije otroka
z glasbo se ob koncu prvega leta kažejo v zmožnostih razlikovanja glasbenih
in neglasbenih zvokov, izražanja preferenc do petja in instrumentalne glasbe,
glasbenega bebljanja, posnemanja tonskih višin in zaznavanja sprememb v
zaporedno izvedenih melodičnih ter ritmičnih vzorcih. Edwin Gordon je te
procese preučeval z vidika razvoja avdiacije kot oblike glasbenega mišljenja;
pri tem izpostavi potrebo po neposrednem stiku dojenčka z glasbo v živo,
še posebej petju. Ugotovitve so pomembna iztočnica za nadaljnje razvija-
nje pristopov k zgodnjemu učenju glasbe. Vzor nekateri strokovnjaki vidijo
v naravnem didaktičnem modelu verbalne, neverbalne in glasbene komuni-
kacije matere z dojenčkom. Intimen odnos med njima, ki se vzpostavi med
izvajanjem glasbe v živo, ima tudi močen doživljajski naboj.
Literatura
Bamberger, J. 2000. Developing Musical Intuitions: A Project-Based Introduction
to Making and Understanding Music. Oxford: Oxford University Press.
Bluestine, E. 2000. The Ways Children Learn Music: An Introduction and Practical
Guide to Music Learning Theory. Chicago: GIA Publications.
Borota, B. 2009. »Podoba velikega glasbenika skozi očala Reggio Emilia.« V Iz-
zivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia, ur. T. Devjak in D. Skubic, 135–150.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
———. 2013. Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Annales.
Chang, H. W., in S. E. Trebuh. 1997a. »Auditory Processing of Relational Informa-
tion by Young Infants.« Journal of Experimental Child Psychology 24:324–
331.
———. 1997b. »Infants’ Perception of Temporal Grouping in Auditory Pat-
terns.« Child Development 48 (4): 1666–1670.
Deliège, I. in Sloboda, J. 1996. Musical Beginnigs: Origins and development of Mu-
sical Competence. Oxford: Oxford University Press.
Gardner, H. 1995. Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram.
Gordon, E. E. 1967. »The Musical Aptitude Profile.« Music Educators Journal 53
(6): 52–54.
———. 1984. Study Guide for Learnig Sequences in Music: Skill, Content, and Pat-
terns. Chicago: GIA Publications.
350
