Page 101 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 101
Spremembe v poučevanju glasbene umetnosti od začetka epidemije covida-19 do leta 2022
cije). Glasbena doživetja ustvarjanja ob glasbi potekajo skozi ustvarjalno iz-
ražanje v drugih oblikah komunikacije, ki morajo biti izbrane skladno s posa-
meznimi vsebinami in z interesi učencev. Ob glasbi se učenci lahko gibalno-
plesno izražajo, kar je značilno za učenčevo začetno razvojno obdobje, v dru-
gem triletju pa v ospredje pride bolj likovna ustvarjalnost ob glasbi. S širitvijo
splošnega in glasbenega izrazja se razvija tudi sposobnost besedne ustvar-
jalnosti ob glasbi (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011; Oblak 2002b; Slosar
2007; 2008).
Glasbo in igro lahko učitelji v pouk glasbene umetnosti vpeljejo na različne
načine. Z glasbenimi didaktičnimi igrami učenci razvijajo temeljne in speci-
fične glasbene sposobnosti ter snov lažje in hitreje usvojijo. Nanje vplivajo
vzgojno preko upoštevanja pravil ter jim pomagajo pri vzpostavljanju med-
sebojnih odnosov in posledično socialnem razvoju (Slosar 2007). Mira Voglar
(1980; 1987) piše, da so glasbene didaktične igre posebna vrsta didaktičnih
iger z nalogami z manj ali bolj zahtevnimi pravili, ki zahtevajo in hkrati raz-
vijajo duševne aktivnosti, funkcije in sposobnosti, potrebne za dojemanje,
doživljanje, ustvarjanje in poustvarjanje glasbe z učencem zanimivo in pri-
vlačno vsebino.
Poučevanje na daljavo
Različni strokovnjaki (Keegan 1996; Toselli 2020) poučevanje in učenje na da-
ljavo opisujejo kot obliko izobraževanja, kjer sta učitelj in učenec fizično lo-
čena, izobraževalni proces, ki ga neka izobraževalna institucija organizira, pa
po internetu s pomočjo različnih medijev, ki omogočajo dvosmerno komu-
nikacijo, poteka nemoteno in omogoča občasna sinhrona ali asinhrona izo-
braževanja (Bregar, Zagmajster in Radovan 2010; Hrastinski 2008; Toselli 2020;
Zmazek, Pesek in Lipovec 2020). Za sinhrona izobraževanja je značilno, da gre
za sočasno komunikacijo, ki poteka v realnem času (Bregar, Zagmajster in Ra-
dovan 2010). Pri taki vrsti komunikacije so v običajnih razmerah učenci in uči-
telji v istem prostoru, ko pa govorimo o izobraževanju na daljavo, so udele-
ženci prisotni na različnih lokacijah in se za komunikacijo uporabljajo različne
informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) (Razgoršek in
Potočar 2009). Druga, torej asinhrona, izobraževanja potekajo neodvisno od
časa in se pogosto uveljavljajo v e-izobraževanju, saj se udeleženci na ta na-
čin lahko predavanj udeležijo takrat, ko jim najbolj ustreza.
Po Toselliju (2020) najpogostejše metode in oblike izobraževanja potekajo
preko videokonferenc in kontaktnih ur na daljavo v živo (sinhrona oblika ko-
munikacije), različnih platform, ki omogočajo poučevanje na daljavo, social-
nih omrežij in oblikovanja skupin za dopisovanje ter elektronsko pošto, sku-
101
cije). Glasbena doživetja ustvarjanja ob glasbi potekajo skozi ustvarjalno iz-
ražanje v drugih oblikah komunikacije, ki morajo biti izbrane skladno s posa-
meznimi vsebinami in z interesi učencev. Ob glasbi se učenci lahko gibalno-
plesno izražajo, kar je značilno za učenčevo začetno razvojno obdobje, v dru-
gem triletju pa v ospredje pride bolj likovna ustvarjalnost ob glasbi. S širitvijo
splošnega in glasbenega izrazja se razvija tudi sposobnost besedne ustvar-
jalnosti ob glasbi (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011; Oblak 2002b; Slosar
2007; 2008).
Glasbo in igro lahko učitelji v pouk glasbene umetnosti vpeljejo na različne
načine. Z glasbenimi didaktičnimi igrami učenci razvijajo temeljne in speci-
fične glasbene sposobnosti ter snov lažje in hitreje usvojijo. Nanje vplivajo
vzgojno preko upoštevanja pravil ter jim pomagajo pri vzpostavljanju med-
sebojnih odnosov in posledično socialnem razvoju (Slosar 2007). Mira Voglar
(1980; 1987) piše, da so glasbene didaktične igre posebna vrsta didaktičnih
iger z nalogami z manj ali bolj zahtevnimi pravili, ki zahtevajo in hkrati raz-
vijajo duševne aktivnosti, funkcije in sposobnosti, potrebne za dojemanje,
doživljanje, ustvarjanje in poustvarjanje glasbe z učencem zanimivo in pri-
vlačno vsebino.
Poučevanje na daljavo
Različni strokovnjaki (Keegan 1996; Toselli 2020) poučevanje in učenje na da-
ljavo opisujejo kot obliko izobraževanja, kjer sta učitelj in učenec fizično lo-
čena, izobraževalni proces, ki ga neka izobraževalna institucija organizira, pa
po internetu s pomočjo različnih medijev, ki omogočajo dvosmerno komu-
nikacijo, poteka nemoteno in omogoča občasna sinhrona ali asinhrona izo-
braževanja (Bregar, Zagmajster in Radovan 2010; Hrastinski 2008; Toselli 2020;
Zmazek, Pesek in Lipovec 2020). Za sinhrona izobraževanja je značilno, da gre
za sočasno komunikacijo, ki poteka v realnem času (Bregar, Zagmajster in Ra-
dovan 2010). Pri taki vrsti komunikacije so v običajnih razmerah učenci in uči-
telji v istem prostoru, ko pa govorimo o izobraževanju na daljavo, so udele-
ženci prisotni na različnih lokacijah in se za komunikacijo uporabljajo različne
informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) (Razgoršek in
Potočar 2009). Druga, torej asinhrona, izobraževanja potekajo neodvisno od
časa in se pogosto uveljavljajo v e-izobraževanju, saj se udeleženci na ta na-
čin lahko predavanj udeležijo takrat, ko jim najbolj ustreza.
Po Toselliju (2020) najpogostejše metode in oblike izobraževanja potekajo
preko videokonferenc in kontaktnih ur na daljavo v živo (sinhrona oblika ko-
munikacije), različnih platform, ki omogočajo poučevanje na daljavo, social-
nih omrežij in oblikovanja skupin za dopisovanje ter elektronsko pošto, sku-
101
