Page 103 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
emembe v poučevanju glasbene umetnosti od začetka epidemije covida-19 do leta 2022
Preglednica 1 Značilnosti vzorca
Kategorija Skupina f f
Izobrazba Profesor razrednega pouka ,
Profesor glasbe – glasbeni pedagog ,
Vzgojno-izobraževalno obdobje Prvo
Drugo ,
Tretje ,
Delovna doba – let ,
– let ,
– let ,
Več kot let ,
predstavlja 11,1 raziskovalnega vzorca) (v nadaljevanju učiteljev), ki pouču-
jejo glasbeno umetnost v osnovnih šolah po Sloveniji.
Kot lahko razberemo v preglednici 1, je od vseh učiteljev, ki so sodelovali v
raziskavi, velika večina (225, kar predstavlja 89,3 raziskovalnega vzorca) po
izobrazbi profesorjev razrednega pouka, le 27 (10,7 ) pa profesorjev glasbe
– glasbenih pedagogov.
189 učiteljev, kar predstavlja 75 našega raziskovalnega vzorca, glasbeno
umetnost poučuje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljeva-
nju VIO), 99 učiteljev (39,3 ), ki so sodelovali v naši raziskavi, v drugem VIO,
v tretjem VIO pa 18, kar predstavlja 7,1 našega raziskovalnega vzorca.
108 učiteljev (42,9 ) ima do deset let delovne dobe, 72 (28,6 ) od 20 do
30 let, 45 (17,9 ) od 10 do 20 let, 27 (10,7 ) pa jih že več kot 30 let poučuje
glasbeno umetnost v osnovni šoli.
Učitelji, ki so sodelovali v raziskavi, so na elektronske naslove prejeli po-
vezavo do anketnega vprašalnika, ki je vseboval 12 vprašanj odprtega in 15
vprašanj zaprtega tipa. Vabilo k reševanju je bilo objavljeno tudi v skupinah
na socialnih omrežjih, v katere so včlanjeni učitelji. Za namen tega prispevka
smo uporabili le odgovore na vprašanja, ki nam prinašajo odgovore na naša
raziskovalna vprašanja.
Z anketnim vprašalnikom smo najprej pridobili demografske podatke raz-
iskovalnega vzorca, kasneje pa nas je zanimalo, kako je profesionalni razvoj
anketirancev zaradi specifik predmetnega področja in težav, povezanih s po-
učevanjem glasbene umetnosti na daljavo, rasel. Pri vprašanjih odprtega tipa
smo upoštevali tehniko lijaka, saj smo vprašanja zastavili tako, da so se anketi-
ranci najprej srečali z najodprtejšimi, splošnimi vprašanji, nato pa nadaljevali
z vse specifičnejšimi. Podatke smo kasneje deskriptivno obdelali z uporabo
metode empiričnega znanstvenega raziskovanja po postopkih kvalitativne
103
Preglednica 1 Značilnosti vzorca
Kategorija Skupina f f
Izobrazba Profesor razrednega pouka ,
Profesor glasbe – glasbeni pedagog ,
Vzgojno-izobraževalno obdobje Prvo
Drugo ,
Tretje ,
Delovna doba – let ,
– let ,
– let ,
Več kot let ,
predstavlja 11,1 raziskovalnega vzorca) (v nadaljevanju učiteljev), ki pouču-
jejo glasbeno umetnost v osnovnih šolah po Sloveniji.
Kot lahko razberemo v preglednici 1, je od vseh učiteljev, ki so sodelovali v
raziskavi, velika večina (225, kar predstavlja 89,3 raziskovalnega vzorca) po
izobrazbi profesorjev razrednega pouka, le 27 (10,7 ) pa profesorjev glasbe
– glasbenih pedagogov.
189 učiteljev, kar predstavlja 75 našega raziskovalnega vzorca, glasbeno
umetnost poučuje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljeva-
nju VIO), 99 učiteljev (39,3 ), ki so sodelovali v naši raziskavi, v drugem VIO,
v tretjem VIO pa 18, kar predstavlja 7,1 našega raziskovalnega vzorca.
108 učiteljev (42,9 ) ima do deset let delovne dobe, 72 (28,6 ) od 20 do
30 let, 45 (17,9 ) od 10 do 20 let, 27 (10,7 ) pa jih že več kot 30 let poučuje
glasbeno umetnost v osnovni šoli.
Učitelji, ki so sodelovali v raziskavi, so na elektronske naslove prejeli po-
vezavo do anketnega vprašalnika, ki je vseboval 12 vprašanj odprtega in 15
vprašanj zaprtega tipa. Vabilo k reševanju je bilo objavljeno tudi v skupinah
na socialnih omrežjih, v katere so včlanjeni učitelji. Za namen tega prispevka
smo uporabili le odgovore na vprašanja, ki nam prinašajo odgovore na naša
raziskovalna vprašanja.
Z anketnim vprašalnikom smo najprej pridobili demografske podatke raz-
iskovalnega vzorca, kasneje pa nas je zanimalo, kako je profesionalni razvoj
anketirancev zaradi specifik predmetnega področja in težav, povezanih s po-
učevanjem glasbene umetnosti na daljavo, rasel. Pri vprašanjih odprtega tipa
smo upoštevali tehniko lijaka, saj smo vprašanja zastavili tako, da so se anketi-
ranci najprej srečali z najodprtejšimi, splošnimi vprašanji, nato pa nadaljevali
z vse specifičnejšimi. Podatke smo kasneje deskriptivno obdelali z uporabo
metode empiričnega znanstvenega raziskovanja po postopkih kvalitativne
103
