Page 99 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 99
Spremembe v poučevanju glasbene umetnosti od začetka epidemije covida-19 do leta 2022
nost izvajanja se učenec najlažje glasbeno izrazi, seveda pa je to področje
ves čas prepredeno z ostalima glasbenima dejavnostma, ustvarjanjem in po-
slušanjem (Oblak 2001). Preko vseh treh glasbenih dejavnosti lahko učenci
izražajo svoja glasbena doživetja in predstave. Vse tri spadajo med samo-
stojne oblike glasbenega izražanja ter spodbujajo veselje do igre, zvoka in
gibanja, z njihovo pomočjo pa učenci razvijajo socialno vedenje, motorične
spretnosti, sposobnosti zaznavanja in jezikovno komunikacijo. Ko učitelji na-
črtujejo pouk glasbene umetnosti, morajo biti pozorni, da so vse tri glasbene
dejavnosti v posamezni učni uri zastopane enakovredno (Denac 2002).
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (od prvega do tretjega razreda
osnovne šole) je velik poudarek na glasbenem izvajanju, le-to pa vključuje
petje, igranje na glasbila in ritmično izreko (Slosar 2007). S petjem, kjer učenci
posnemajo odraslega, ki si mora prizadevati za intonančno pravilno in doži-
veto petje s pravilnim dihanjem ter dobro pevsko držo, se urijo v pravilnem
pevskem dihanju in jasni izreki, širijo glasovni obseg ter oblikujejo pevski glas
in tehniko petja, pri čemer upoštevajo jakost in dinamiko le-tega. Besedila
pesmi lahko učenci tudi ritmizirajo in jih natančno ritmično izrekajo. Pred-
vsem je pomembno, da je izvajanje glasbenih vsebin zanje vesela in zabavna
izkušnja (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011; Pesek 1997). Zelo pomembno je,
da se pesem učijo načrtno, zato morajo učitelji imeti izoblikovane didaktične
postopke in predvsem ustvarjalni pristop. Za učenje nove pesmi se učitelji v
prvem triletju načeloma poslužujejo metode posnemanja in metode slikov-
nega zapisa. Pri prvi se učenci nove pesmi učijo z zaporednim posnemanjem
pevskih fraz, ki jih združujejo v celoto. Za metodo slikovnega zapisa pa velja,
da se učencem ponudi zapis, ki prikazuje približen potek melodije, tonske vi-
šine, trajanja ter glasnost, oblikovne dele ali celo spremljavo. Pri tej metodi
gre za vizualizacijo glasbene vsebine pesmi z nekimi simboli, ki so učencem
blizu in izhajajo iz samega besedila pesmi, ob njihovem opazovanju pa po-
stopno odkrivajo značilnosti zvočnega jezika. Metoda je prehodna stopnja
in izhodišče notnega zapisa, ki je načrtovan za drugo vzgojno-izobraževalno
obdobje (od četrtega do šestega razreda osnovne šole) in uri sposobnost,
da se s petjem ali z instrumentalno igro brezhibno ozvoči glasbene vsebine,
zapisane s simboli (notami). Ob tovrstnih izkušnjah se temeljne analitične
zvočne predstave o posameznih tonskih odnosih pri učencih razvijajo in vizu-
alno povežejo z elementarno orientacijo v notnem zapisu (Oblak 2001; 2002a;
2002b; Slosar 2007).
Učenci ritem najbolj spontano zaznavajo v gibanju in izreki, kar dokazujejo
številne ljudske pesmi brez melodije, med katere umeščamo različna bese-
dila v rimah, izštevalnice, šaljivke, uroke in zmerljivke. Učenci naučeno be-
99
nost izvajanja se učenec najlažje glasbeno izrazi, seveda pa je to področje
ves čas prepredeno z ostalima glasbenima dejavnostma, ustvarjanjem in po-
slušanjem (Oblak 2001). Preko vseh treh glasbenih dejavnosti lahko učenci
izražajo svoja glasbena doživetja in predstave. Vse tri spadajo med samo-
stojne oblike glasbenega izražanja ter spodbujajo veselje do igre, zvoka in
gibanja, z njihovo pomočjo pa učenci razvijajo socialno vedenje, motorične
spretnosti, sposobnosti zaznavanja in jezikovno komunikacijo. Ko učitelji na-
črtujejo pouk glasbene umetnosti, morajo biti pozorni, da so vse tri glasbene
dejavnosti v posamezni učni uri zastopane enakovredno (Denac 2002).
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (od prvega do tretjega razreda
osnovne šole) je velik poudarek na glasbenem izvajanju, le-to pa vključuje
petje, igranje na glasbila in ritmično izreko (Slosar 2007). S petjem, kjer učenci
posnemajo odraslega, ki si mora prizadevati za intonančno pravilno in doži-
veto petje s pravilnim dihanjem ter dobro pevsko držo, se urijo v pravilnem
pevskem dihanju in jasni izreki, širijo glasovni obseg ter oblikujejo pevski glas
in tehniko petja, pri čemer upoštevajo jakost in dinamiko le-tega. Besedila
pesmi lahko učenci tudi ritmizirajo in jih natančno ritmično izrekajo. Pred-
vsem je pomembno, da je izvajanje glasbenih vsebin zanje vesela in zabavna
izkušnja (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011; Pesek 1997). Zelo pomembno je,
da se pesem učijo načrtno, zato morajo učitelji imeti izoblikovane didaktične
postopke in predvsem ustvarjalni pristop. Za učenje nove pesmi se učitelji v
prvem triletju načeloma poslužujejo metode posnemanja in metode slikov-
nega zapisa. Pri prvi se učenci nove pesmi učijo z zaporednim posnemanjem
pevskih fraz, ki jih združujejo v celoto. Za metodo slikovnega zapisa pa velja,
da se učencem ponudi zapis, ki prikazuje približen potek melodije, tonske vi-
šine, trajanja ter glasnost, oblikovne dele ali celo spremljavo. Pri tej metodi
gre za vizualizacijo glasbene vsebine pesmi z nekimi simboli, ki so učencem
blizu in izhajajo iz samega besedila pesmi, ob njihovem opazovanju pa po-
stopno odkrivajo značilnosti zvočnega jezika. Metoda je prehodna stopnja
in izhodišče notnega zapisa, ki je načrtovan za drugo vzgojno-izobraževalno
obdobje (od četrtega do šestega razreda osnovne šole) in uri sposobnost,
da se s petjem ali z instrumentalno igro brezhibno ozvoči glasbene vsebine,
zapisane s simboli (notami). Ob tovrstnih izkušnjah se temeljne analitične
zvočne predstave o posameznih tonskih odnosih pri učencih razvijajo in vizu-
alno povežejo z elementarno orientacijo v notnem zapisu (Oblak 2001; 2002a;
2002b; Slosar 2007).
Učenci ritem najbolj spontano zaznavajo v gibanju in izreki, kar dokazujejo
številne ljudske pesmi brez melodije, med katere umeščamo različna bese-
dila v rimah, izštevalnice, šaljivke, uroke in zmerljivke. Učenci naučeno be-
99
