Page 104 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 104
bara Kopačin in Matija Jenko
analize. Najprej smo določili enote kodiranja, odkrivali pomen besedila z de-
finiranjem relevantnih pojmov ter izvedli integracijo odkritij (Vogrinc 2008).
V nadaljevanju smo oblikovane kategorije interpretirali, in sicer z vključitvijo
nekaterih dobesednih navedb sodelujočih v raziskavi, označenih v pošev-
nem tisku, s katerimi smo dodatno prikazali stališča anketirancev.
Rezultati in razprava
Po obdelavi podatkov smo rezultate razvrstili v naslednje kategorije:
– Proces spreminjanja načrtovanja in izvedbe glasbene umetnosti na da-
ljavo.
– Strategije za načrtovanje in izvedbo glasbene umetnosti v učilnici po
izkušnji s poučevanjem na daljavo.
– Mnenja učiteljev glede odnosa učencev do predmeta glasbena umet-
nost po izkušnji poučevanja le-tega na daljavo.
Spremembe pri načrtovanju in izvedbi glasbene umetnosti na daljavo
V raziskavi nas je najprej zanimalo, kako so se učitelji spopadali s spremem-
bami pri poučevanju glasbene umetnosti, ki jih je zahtevala nenehno spremi-
njajoča se situacija glede ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-
2 in posledično izvajanje pouka v živo oziroma na daljavo. Nekateri učitelji
so povedali, da je bila situacija takoj na začetku izvajanja pouka na daljavo
tako za učence kot tudi zanje nenavadna, a hkrati zanimiva. Ob prvem zaprtju
vzgojno-izobraževalnih ustanov so se vsi »iskali«, ne vedoč, kako bi se pouka
na daljavo sploh lotili. Sčasoma so postajali veliko ustvarjalnejši in ob pou-
čevanju z različno IKT mnogo spretnejši in kompetentnejši, kar so ugotovili
tudi različni strokovnjaki (Kerndl 2010; Vršnik Perše 2021), ki pišejo, da bi mo-
rali učitelji slediti hitro razvijajoči se IKT, se samoiniciativno izobraževati, da
bodo lahko v pouk vnašali novosti in se hitro ter učinkovito prilagajali spre-
minjajočim se okoliščinam v šolstvu, saj bo znanje učencev le tako celostno
in trajno.
Kot lahko razberemo preglednice 2, na kateri so prikazani kodirani in ana-
lizirani odgovori (298) sodelujočih v raziskavi (vsak sodelujoči je lahko podal
več kot en odgovor) na vprašanje o tem, na kakšne načine so se v šolskem
letu 2021/2022 v primeru prenosa pouka v obliko na daljavo lotevali pouče-
vanja glasbene umetnosti, so odgovarjali zelo različno. Daleč največ učiteljev
(76 oziroma 30 raziskovalnega vzorca) se je občutno več snemalo in svoje
posnetke po različnih kanalih pošiljalo učencem, ki so si te posnetke lahko
ogledali in tako snov predelali takrat, ko so to sami želeli (prej omenjeno asin-
104
analize. Najprej smo določili enote kodiranja, odkrivali pomen besedila z de-
finiranjem relevantnih pojmov ter izvedli integracijo odkritij (Vogrinc 2008).
V nadaljevanju smo oblikovane kategorije interpretirali, in sicer z vključitvijo
nekaterih dobesednih navedb sodelujočih v raziskavi, označenih v pošev-
nem tisku, s katerimi smo dodatno prikazali stališča anketirancev.
Rezultati in razprava
Po obdelavi podatkov smo rezultate razvrstili v naslednje kategorije:
– Proces spreminjanja načrtovanja in izvedbe glasbene umetnosti na da-
ljavo.
– Strategije za načrtovanje in izvedbo glasbene umetnosti v učilnici po
izkušnji s poučevanjem na daljavo.
– Mnenja učiteljev glede odnosa učencev do predmeta glasbena umet-
nost po izkušnji poučevanja le-tega na daljavo.
Spremembe pri načrtovanju in izvedbi glasbene umetnosti na daljavo
V raziskavi nas je najprej zanimalo, kako so se učitelji spopadali s spremem-
bami pri poučevanju glasbene umetnosti, ki jih je zahtevala nenehno spremi-
njajoča se situacija glede ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-
2 in posledično izvajanje pouka v živo oziroma na daljavo. Nekateri učitelji
so povedali, da je bila situacija takoj na začetku izvajanja pouka na daljavo
tako za učence kot tudi zanje nenavadna, a hkrati zanimiva. Ob prvem zaprtju
vzgojno-izobraževalnih ustanov so se vsi »iskali«, ne vedoč, kako bi se pouka
na daljavo sploh lotili. Sčasoma so postajali veliko ustvarjalnejši in ob pou-
čevanju z različno IKT mnogo spretnejši in kompetentnejši, kar so ugotovili
tudi različni strokovnjaki (Kerndl 2010; Vršnik Perše 2021), ki pišejo, da bi mo-
rali učitelji slediti hitro razvijajoči se IKT, se samoiniciativno izobraževati, da
bodo lahko v pouk vnašali novosti in se hitro ter učinkovito prilagajali spre-
minjajočim se okoliščinam v šolstvu, saj bo znanje učencev le tako celostno
in trajno.
Kot lahko razberemo preglednice 2, na kateri so prikazani kodirani in ana-
lizirani odgovori (298) sodelujočih v raziskavi (vsak sodelujoči je lahko podal
več kot en odgovor) na vprašanje o tem, na kakšne načine so se v šolskem
letu 2021/2022 v primeru prenosa pouka v obliko na daljavo lotevali pouče-
vanja glasbene umetnosti, so odgovarjali zelo različno. Daleč največ učiteljev
(76 oziroma 30 raziskovalnega vzorca) se je občutno več snemalo in svoje
posnetke po različnih kanalih pošiljalo učencem, ki so si te posnetke lahko
ogledali in tako snov predelali takrat, ko so to sami želeli (prej omenjeno asin-
104
