Page 26 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
aša Živkovič
straši potrebujejo podporo, da bi lahko učinkovito spodbujali otrokov razvoj
na matematičnem področju. V tujini izvajajo različne programe za starše,
v slovenskem prostoru pa podobnih projektov, ki bi spodbujali starševsko
vpletenost na področju predšolske matematike, še nimamo in ne poznamo.
Poudariti pa moramo, da starši svoje otroke podpirajo tudi na podlagi zna-
nja in spretnosti, ki jih imajo otroci (Rogoff 1990; Vygotsky 1978), tako da je
povezava med starševsko podporo otroku in otrokovim akademskim zna-
njem lahko tudi odraz starševske občutljivosti, zaznavanj in razumevanja
otrokovih veščin. Starši sicer svoje otroke bolj želijo seznaniti s črkami in
jih vpeljujejo v svet branja, in sicer zaradi prepričanj, da je razvoj bralne pi-
smenosti pomembnejši od razvoja matematične pismenosti (Blevins-Knabe
idr. 2000).
Pomembno bi bilo tudi raziskati, kakšna prepričanja imajo starši sloven-
skih predšolskih otrok o zgodnjem učenju matematike, ter staršem pomagati
razumeti, kako pomembna je matematike v zgodnjem življenju njihovega
otroka. V naši raziskavi se je večina staršev strinjala s tem, da lahko svoje pred-
šolske otroke matematično opismenjujejo že doma, čeprav so naši rezultati
pokazali, da se z določenimi vsebinami začnejo igrati nekoliko kasneje, kakor
bi se sicer lahko. Prav tu vidimo vlogo celotnega izobraževalnega sistema,
namreč da nudi oporo tako staršem kot seveda njihovim otrokom, jih opol-
nomoči z znanjem in s predlogi za optimalnejši razvoj otroka, kamor spada
pomembno razvijanje matematičnega znanja že v predšolskem obdobju.
Literatura
Alexander, K. L., in D. R. Entwisle. 1988. »Achievement in the First 2 Years of
School: Patterns and Processes.« Monographs of the Society for Research in
Child Development 53 (2): 157. https://doi.org/10.2307/1166081.
Anders, Y., P. Sammons, B. Taggart, K. Sylva, E. Melhuish in I. Siraj-Blatchford.
2011. »The Influence of Child, Family, Home Factors and Pre-School Educa-
tion on the Identification of Special Educational Needs at Age 10.« British
Educational Research Journal 37 (3): 421–441.
Anders, Y., H. G. Rossbach, H. G., Weinert, S., Ebert, S., Kuger, S., Lehrl, S. in Von
Maurice, J. 2012. »Home and Preschool Learning Environments and Their
Relations to the Development of Early Numeracy Skills.« Early Childhood
Research Quarterly 27 (2): 231–244.
Baroody, A. J. 2003. »The Development of Adaptive Expertise and Flexibility:
The Integration of Conceptual and Procedural Knowledge.« V The Deve-
lopment of Arithmetic Concepts and Skills: Constructing Adaptive Expertise
Studies, ur. A. J. Baroody in A. Dowker, 1–33. Mahwah, NJ: Lawrence Erlbaum
Associates.
26
straši potrebujejo podporo, da bi lahko učinkovito spodbujali otrokov razvoj
na matematičnem področju. V tujini izvajajo različne programe za starše,
v slovenskem prostoru pa podobnih projektov, ki bi spodbujali starševsko
vpletenost na področju predšolske matematike, še nimamo in ne poznamo.
Poudariti pa moramo, da starši svoje otroke podpirajo tudi na podlagi zna-
nja in spretnosti, ki jih imajo otroci (Rogoff 1990; Vygotsky 1978), tako da je
povezava med starševsko podporo otroku in otrokovim akademskim zna-
njem lahko tudi odraz starševske občutljivosti, zaznavanj in razumevanja
otrokovih veščin. Starši sicer svoje otroke bolj želijo seznaniti s črkami in
jih vpeljujejo v svet branja, in sicer zaradi prepričanj, da je razvoj bralne pi-
smenosti pomembnejši od razvoja matematične pismenosti (Blevins-Knabe
idr. 2000).
Pomembno bi bilo tudi raziskati, kakšna prepričanja imajo starši sloven-
skih predšolskih otrok o zgodnjem učenju matematike, ter staršem pomagati
razumeti, kako pomembna je matematike v zgodnjem življenju njihovega
otroka. V naši raziskavi se je večina staršev strinjala s tem, da lahko svoje pred-
šolske otroke matematično opismenjujejo že doma, čeprav so naši rezultati
pokazali, da se z določenimi vsebinami začnejo igrati nekoliko kasneje, kakor
bi se sicer lahko. Prav tu vidimo vlogo celotnega izobraževalnega sistema,
namreč da nudi oporo tako staršem kot seveda njihovim otrokom, jih opol-
nomoči z znanjem in s predlogi za optimalnejši razvoj otroka, kamor spada
pomembno razvijanje matematičnega znanja že v predšolskem obdobju.
Literatura
Alexander, K. L., in D. R. Entwisle. 1988. »Achievement in the First 2 Years of
School: Patterns and Processes.« Monographs of the Society for Research in
Child Development 53 (2): 157. https://doi.org/10.2307/1166081.
Anders, Y., P. Sammons, B. Taggart, K. Sylva, E. Melhuish in I. Siraj-Blatchford.
2011. »The Influence of Child, Family, Home Factors and Pre-School Educa-
tion on the Identification of Special Educational Needs at Age 10.« British
Educational Research Journal 37 (3): 421–441.
Anders, Y., H. G. Rossbach, H. G., Weinert, S., Ebert, S., Kuger, S., Lehrl, S. in Von
Maurice, J. 2012. »Home and Preschool Learning Environments and Their
Relations to the Development of Early Numeracy Skills.« Early Childhood
Research Quarterly 27 (2): 231–244.
Baroody, A. J. 2003. »The Development of Adaptive Expertise and Flexibility:
The Integration of Conceptual and Procedural Knowledge.« V The Deve-
lopment of Arithmetic Concepts and Skills: Constructing Adaptive Expertise
Studies, ur. A. J. Baroody in A. Dowker, 1–33. Mahwah, NJ: Lawrence Erlbaum
Associates.
26
