Page 266 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 266
arina Česnik in Janez Drobnič
Posledično opozarjajo, da so nekatere učne težave lahko zaradi pouka na da-
ljavo ostale skrite.
Benčina (2021) opozarja tudi na romske učence, za katere ugotavlja, da se je
v času pouka na daljavo pojavljalo počasnejše napredovanje, otroci so slabo
razumeli navodila (tu je problem tudi slabo razumevanje slovenskega jezika),
niso bili suvereni pri uporabi IKT, kar je tudi onemogočalo sodelovanje s šolo.
Psihološki procesi učencev med poukom na daljavo
in njihova samoučinkovitost
Tanja Vesenjak (2021), Ana Selan (2021), Maruša Knap (2021) in Hana Klakočer
(2021) pričajo o zmanjšani motivaciji otrok v času pouka na daljavo. Pedago-
ški delavci pravijo, da je motivacija učencev upadla, ker jih je na daljavo težje
motivirati in zaradi slabših organizacijskih sposobnosti otrok. Prepoznavajo
pa tudi možnost povezave med motivacijo in šolskimi ocenami. Nekateri pe-
dagoški delavci so mnenja, da je bilo ocen v času pouka na daljavo bilo manj,
kar je tudi razlog za nižjo motiviranost otrok (Selan 2021). Kazale so se težave
pri sledenju pouku in navodilom, prisotna je bila pozabljivost v zvezi s šol-
skimi pripomočki in z zadolžitvami (Selan 2021). Po ugotovitvah Hane Klako-
čer (2021) so tudi učenci s posebnimi potrebami pričali o nemotiviranosti za
pouk na daljavo, in sicer v 81,4 . Učenci pravijo, da bi se jim motivacija zvi-
šala, če bi imeli več individualnih srečanj z učiteljem, namenjenim dodatni
razlagi snovi in skupinskemu delu preko videosrečanj; prav tako so pogrešali
več povratnih informacij in pohval učitelja ter ure oddelčne skupnosti. Moti-
vacijo za delo in učenje na daljavo so povečali s športom, pogovorom s starši,
sošolci, z branjem knjig, risanjem in računalniškimi igricami (Klakočer 2021).
O obratni situaciji sicer govori učenka s posebnimi potrebami (Selan 2021).
Pravi, da se ji je v času poučevanja na daljavo motivacija dvignila zato, ker
ni bila deležna nadzora s strani učitelja. To je za nas pomembna ugotovitev
predvsem z vidika pripravljenosti učencev za samostojno učenje doma.
Prav tako se ugotavlja znižana pozornost in koncentracija učencev v času
pouka na daljavo (Klakočer 2021; Selan 2021), vendar ne pri vseh učencih
enako. Podobno kot pri motivaciji pedagoški delavci menijo, da se je pozor-
nost znižala zato, ker niso imeli nadzora nad učenci. Upad pozornosti se je
kazal kot nesledenje navodilom tudi, če je bilo več ponovitev. Vzrok za to se
pripisuje dejavnikom v domačem okolju, kot je npr. nestrukturirana rutina.
Hana Klakočer (2021) navaja, da so učenci ocenili, da so njihovo pozornost
ovirali dejavniki v domačem okolju, kot je hrup. Čeprav pa se v raziskavi izka-
zuje obratno, in sicer da lahko delo na daljavo učencem omogoči boljše delo
prav zaradi manj motečih dejavnikov, ki so sicer prisotni v razredu ali skupini
266
Posledično opozarjajo, da so nekatere učne težave lahko zaradi pouka na da-
ljavo ostale skrite.
Benčina (2021) opozarja tudi na romske učence, za katere ugotavlja, da se je
v času pouka na daljavo pojavljalo počasnejše napredovanje, otroci so slabo
razumeli navodila (tu je problem tudi slabo razumevanje slovenskega jezika),
niso bili suvereni pri uporabi IKT, kar je tudi onemogočalo sodelovanje s šolo.
Psihološki procesi učencev med poukom na daljavo
in njihova samoučinkovitost
Tanja Vesenjak (2021), Ana Selan (2021), Maruša Knap (2021) in Hana Klakočer
(2021) pričajo o zmanjšani motivaciji otrok v času pouka na daljavo. Pedago-
ški delavci pravijo, da je motivacija učencev upadla, ker jih je na daljavo težje
motivirati in zaradi slabših organizacijskih sposobnosti otrok. Prepoznavajo
pa tudi možnost povezave med motivacijo in šolskimi ocenami. Nekateri pe-
dagoški delavci so mnenja, da je bilo ocen v času pouka na daljavo bilo manj,
kar je tudi razlog za nižjo motiviranost otrok (Selan 2021). Kazale so se težave
pri sledenju pouku in navodilom, prisotna je bila pozabljivost v zvezi s šol-
skimi pripomočki in z zadolžitvami (Selan 2021). Po ugotovitvah Hane Klako-
čer (2021) so tudi učenci s posebnimi potrebami pričali o nemotiviranosti za
pouk na daljavo, in sicer v 81,4 . Učenci pravijo, da bi se jim motivacija zvi-
šala, če bi imeli več individualnih srečanj z učiteljem, namenjenim dodatni
razlagi snovi in skupinskemu delu preko videosrečanj; prav tako so pogrešali
več povratnih informacij in pohval učitelja ter ure oddelčne skupnosti. Moti-
vacijo za delo in učenje na daljavo so povečali s športom, pogovorom s starši,
sošolci, z branjem knjig, risanjem in računalniškimi igricami (Klakočer 2021).
O obratni situaciji sicer govori učenka s posebnimi potrebami (Selan 2021).
Pravi, da se ji je v času poučevanja na daljavo motivacija dvignila zato, ker
ni bila deležna nadzora s strani učitelja. To je za nas pomembna ugotovitev
predvsem z vidika pripravljenosti učencev za samostojno učenje doma.
Prav tako se ugotavlja znižana pozornost in koncentracija učencev v času
pouka na daljavo (Klakočer 2021; Selan 2021), vendar ne pri vseh učencih
enako. Podobno kot pri motivaciji pedagoški delavci menijo, da se je pozor-
nost znižala zato, ker niso imeli nadzora nad učenci. Upad pozornosti se je
kazal kot nesledenje navodilom tudi, če je bilo več ponovitev. Vzrok za to se
pripisuje dejavnikom v domačem okolju, kot je npr. nestrukturirana rutina.
Hana Klakočer (2021) navaja, da so učenci ocenili, da so njihovo pozornost
ovirali dejavniki v domačem okolju, kot je hrup. Čeprav pa se v raziskavi izka-
zuje obratno, in sicer da lahko delo na daljavo učencem omogoči boljše delo
prav zaradi manj motečih dejavnikov, ki so sicer prisotni v razredu ali skupini
266
