Page 267 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 267
Analiza zaključnih del o izobraževanju na daljavo
s sošolci. Ana Selan (2021) navaja učenki s posebnimi potrebami, ki pravita,
da sta enako spremljali pouk na daljavo kot pouk v živo.
Hana Klakočer (2021) ugotavlja, da je imelo 67,1 (47) učencev s poseb-
nimi potrebami na daljavo večje težave pri usvajanju in razumevanju učnih
vsebin, 23 (32,9 ) pa se s težavami z razumevanjem in usvajanjem učnih vse-
bin med izobraževanjem na daljavo ni soočalo. Težave so se pojavile, ker so
se učili sami, brez pomoči staršev in pomoči nasploh, preveč je bilo samostoj-
nega dela, učitelji snovi niso dobro razložili, razlage je bilo premalo in bila je
prehitra, nerazumljiva. Pouk na daljavo so ocenili kot prehiter, saj je bilo manj
priložnosti za dodatno razlago in utrjevanje. Posredno se je ugotavljalo tudi
prehodne tehnične težave z internetom, računalnikom in s prekinjanjem so-
šolcev na videosrečanjih, kar je lahko zmotilo učiteljevo razlago.
Učenci menijo, da so imeli v času izobraževanja na daljavo težave z razpo-
rejanjem šolskega dela in časa ter organizacijo šolskih obveznosti, da je bilo
samostojnega dela preveč, tehnične motnje pa so lahko ovirale razumljivost
učitelja, premalo je bilo tudi učiteljeve razlage (Knap 2021). Kar 78,6 učen-
cev ocenjuje, da bi potrebovalo dodatno pomoč za uspešno učenje, organi-
zacijo časa in opravljanje šolskih obveznosti med izobraževanjem na daljavo
(Klakočer 2021).
Pedagoški delavci ocenjujejo, da se je učni uspeh učencev v času pouka
na daljavo izboljšal – bil je predober, saj naj bi bili učitelji preveč popustljivi
pri ocenjevanju. Tudi učenki s posebnimi potrebami sta ocenili, da so bili uči-
telji pri ocenjevanju na daljavo prizanesljivejši in da je bilo ocenjevanje v šoli
strožje. Sicer pa so se uvedli drugačni načini izkazovanja znanja učencev, npr.
preko govornih nastopov in predstavitev (Selan 2021), na kar nas pravzaprav
opozarja že pristop za univerzalno oblikovanje učnega okolja (Edyburn 2005;
Pisha in Coyne 2001; Spooner idr. 2007)
Socialno in čustveno področje v času izobraževanja na daljavo
Zaradi omejevanja socialnih stikov in osamitev zaradi epidemije korona-
virusa so se najverjetneje z enakimi težavami soočali vsi sodelujoči akterji
(učenci, pedagoški delavci in starši). Pedagoški delavci ocenjujejo, da so od-
nosi, predvsem med učenci, v tem času postali »bolj okrnjeni, držijo se zase,
več je individualizma, nerazumevanje ostalih, izpostavljajo samo svoje po-
trebe, torej postali [so] bolj egocentrični« (Selan 2021, 38). Po drugi strani pa
se prepoznava več tesnobe, anksioznosti in strahu o prihodnosti, tu so stiske
zaradi nakopičene snovi in pomanjkljivega védenja učencev, kaj se morajo
naučiti in če dovolj znajo (Selan 2021). Manjkala je torej konsistentnejša po-
vratna informacija učitelja.
267
s sošolci. Ana Selan (2021) navaja učenki s posebnimi potrebami, ki pravita,
da sta enako spremljali pouk na daljavo kot pouk v živo.
Hana Klakočer (2021) ugotavlja, da je imelo 67,1 (47) učencev s poseb-
nimi potrebami na daljavo večje težave pri usvajanju in razumevanju učnih
vsebin, 23 (32,9 ) pa se s težavami z razumevanjem in usvajanjem učnih vse-
bin med izobraževanjem na daljavo ni soočalo. Težave so se pojavile, ker so
se učili sami, brez pomoči staršev in pomoči nasploh, preveč je bilo samostoj-
nega dela, učitelji snovi niso dobro razložili, razlage je bilo premalo in bila je
prehitra, nerazumljiva. Pouk na daljavo so ocenili kot prehiter, saj je bilo manj
priložnosti za dodatno razlago in utrjevanje. Posredno se je ugotavljalo tudi
prehodne tehnične težave z internetom, računalnikom in s prekinjanjem so-
šolcev na videosrečanjih, kar je lahko zmotilo učiteljevo razlago.
Učenci menijo, da so imeli v času izobraževanja na daljavo težave z razpo-
rejanjem šolskega dela in časa ter organizacijo šolskih obveznosti, da je bilo
samostojnega dela preveč, tehnične motnje pa so lahko ovirale razumljivost
učitelja, premalo je bilo tudi učiteljeve razlage (Knap 2021). Kar 78,6 učen-
cev ocenjuje, da bi potrebovalo dodatno pomoč za uspešno učenje, organi-
zacijo časa in opravljanje šolskih obveznosti med izobraževanjem na daljavo
(Klakočer 2021).
Pedagoški delavci ocenjujejo, da se je učni uspeh učencev v času pouka
na daljavo izboljšal – bil je predober, saj naj bi bili učitelji preveč popustljivi
pri ocenjevanju. Tudi učenki s posebnimi potrebami sta ocenili, da so bili uči-
telji pri ocenjevanju na daljavo prizanesljivejši in da je bilo ocenjevanje v šoli
strožje. Sicer pa so se uvedli drugačni načini izkazovanja znanja učencev, npr.
preko govornih nastopov in predstavitev (Selan 2021), na kar nas pravzaprav
opozarja že pristop za univerzalno oblikovanje učnega okolja (Edyburn 2005;
Pisha in Coyne 2001; Spooner idr. 2007)
Socialno in čustveno področje v času izobraževanja na daljavo
Zaradi omejevanja socialnih stikov in osamitev zaradi epidemije korona-
virusa so se najverjetneje z enakimi težavami soočali vsi sodelujoči akterji
(učenci, pedagoški delavci in starši). Pedagoški delavci ocenjujejo, da so od-
nosi, predvsem med učenci, v tem času postali »bolj okrnjeni, držijo se zase,
več je individualizma, nerazumevanje ostalih, izpostavljajo samo svoje po-
trebe, torej postali [so] bolj egocentrični« (Selan 2021, 38). Po drugi strani pa
se prepoznava več tesnobe, anksioznosti in strahu o prihodnosti, tu so stiske
zaradi nakopičene snovi in pomanjkljivega védenja učencev, kaj se morajo
naučiti in če dovolj znajo (Selan 2021). Manjkala je torej konsistentnejša po-
vratna informacija učitelja.
267
