Page 268 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 268
arina Česnik in Janez Drobnič
A učenci pričajo o tem, da so stike s sošolci vzpostavljali, pa četudi na da-
ljavo. Ocenjujejo, da so prijateljstva ostala enaka, le prešli so na drugačne me-
tode vzdrževanja stikov – posluževali so se videoklicev. Pedagoški delavci pa
opozarjajo na socialno izključenost, ki je lahko zaradi pouka na daljavo ostala
prikrita (Selan 2021).
Eva Kovačič (2021) izpostavlja tudi, da se izkazuje statistično pomembna
razlika med stopnjo prijetnih čustev ob pouku glasbene umetnosti v učil-
nici, v živo, v primerjavi s poukom na daljavo; izkazuje se torej, da na splo-
šno učenci pri glasbeni umetnosti izražajo prijetnejša čustva takrat, ko so pri
pouku v živo. Vprašanje pa ostaja, ali to velja za umetnostne predmete, pri ka-
terih je pouk vsekakor drugačen kot pri neumetnostnih; pa tudi, ali so manj
prijetna čustva prisotnejša zaradi takrat še neznane situacije – pouka na da-
ljavo – ali zaradi zmanjšanega osebnega stika s sošolci predvsem pri mlajših
otrocih, ki, predvidevamo, še ne uporabljajo mobilnega telefona za navezo-
vanje rednih stikov s sošolci, kot so to npr. počeli starejši učenci.
Hana Klakočer (2021) ugotavlja, da 64,3 (45) učencev ocenjuje, da je med
delom na daljavo pogrešalo druženja s sošolci, in priča o tem, da so jim naj-
manj pomoči v času izobraževanja na daljavo nudili prav sošolci. V okviru
tega se nakazuje pomen spodbujanja medvrstniške (učne) pomoči in uva-
janja več sodelovalnih učnih oblik.
Tudi pri pedagoških delavcih so se pojavile čustvene težave, vendar pa so
jih uspešno reševali z medsebojnim sodelovanjem – s sodelavci (Ceglar 2021;
Holobar 2021) in z zunanjimi institucijami ter vodstvom šole. Izkazalo se je, da
so svetovalni delavci nudili več podpore učiteljem, ki so bili v stiski, skrbeli
pa so tudi za motivacijo učencev (Ceglar 2021). Pedagoški delavci ocenjujejo,
da se je odnos med sodelavci poglobil. Maruša Knap (2021) kot negativen
vidik pouka na daljavo izpostavlja pomanjkanje socialnih stikov in druženja
s sošolci ter vrstniki in podaljšan čas popoldanskega šolskega dela.
Družinsko okolje v času pouka na daljavo
Ves čas izvajanja pouka na daljavo, se je kot pomemben dejavnik uspešno-
sti pojavljalo družinsko okolje, predvsem v tem smislu, kako starši motivi-
rajo otroka za šolsko delo in mu nudijo čas za pomoč pri slednjem. Benčina
(2021) ugotavlja, da se v nekaterih romskih družinah učenec ni mogel izobra-
ževati na daljavo zaradi pogojev, povezanih z domačim okoljem (npr. težave
z IKT, dostop do električne napeljave, interneta, moteči dejavniki v doma-
čem okolju, npr. hrup). Opozarja pa tudi, da se je v nekaterih romskih dru-
žinah v času izobraževanja na daljavo interes otrok in staršev za izobraževa-
nje zmanjšal. Se je pa na nekaterih šolah v tem času povečal stik učiteljev
268
A učenci pričajo o tem, da so stike s sošolci vzpostavljali, pa četudi na da-
ljavo. Ocenjujejo, da so prijateljstva ostala enaka, le prešli so na drugačne me-
tode vzdrževanja stikov – posluževali so se videoklicev. Pedagoški delavci pa
opozarjajo na socialno izključenost, ki je lahko zaradi pouka na daljavo ostala
prikrita (Selan 2021).
Eva Kovačič (2021) izpostavlja tudi, da se izkazuje statistično pomembna
razlika med stopnjo prijetnih čustev ob pouku glasbene umetnosti v učil-
nici, v živo, v primerjavi s poukom na daljavo; izkazuje se torej, da na splo-
šno učenci pri glasbeni umetnosti izražajo prijetnejša čustva takrat, ko so pri
pouku v živo. Vprašanje pa ostaja, ali to velja za umetnostne predmete, pri ka-
terih je pouk vsekakor drugačen kot pri neumetnostnih; pa tudi, ali so manj
prijetna čustva prisotnejša zaradi takrat še neznane situacije – pouka na da-
ljavo – ali zaradi zmanjšanega osebnega stika s sošolci predvsem pri mlajših
otrocih, ki, predvidevamo, še ne uporabljajo mobilnega telefona za navezo-
vanje rednih stikov s sošolci, kot so to npr. počeli starejši učenci.
Hana Klakočer (2021) ugotavlja, da 64,3 (45) učencev ocenjuje, da je med
delom na daljavo pogrešalo druženja s sošolci, in priča o tem, da so jim naj-
manj pomoči v času izobraževanja na daljavo nudili prav sošolci. V okviru
tega se nakazuje pomen spodbujanja medvrstniške (učne) pomoči in uva-
janja več sodelovalnih učnih oblik.
Tudi pri pedagoških delavcih so se pojavile čustvene težave, vendar pa so
jih uspešno reševali z medsebojnim sodelovanjem – s sodelavci (Ceglar 2021;
Holobar 2021) in z zunanjimi institucijami ter vodstvom šole. Izkazalo se je, da
so svetovalni delavci nudili več podpore učiteljem, ki so bili v stiski, skrbeli
pa so tudi za motivacijo učencev (Ceglar 2021). Pedagoški delavci ocenjujejo,
da se je odnos med sodelavci poglobil. Maruša Knap (2021) kot negativen
vidik pouka na daljavo izpostavlja pomanjkanje socialnih stikov in druženja
s sošolci ter vrstniki in podaljšan čas popoldanskega šolskega dela.
Družinsko okolje v času pouka na daljavo
Ves čas izvajanja pouka na daljavo, se je kot pomemben dejavnik uspešno-
sti pojavljalo družinsko okolje, predvsem v tem smislu, kako starši motivi-
rajo otroka za šolsko delo in mu nudijo čas za pomoč pri slednjem. Benčina
(2021) ugotavlja, da se v nekaterih romskih družinah učenec ni mogel izobra-
ževati na daljavo zaradi pogojev, povezanih z domačim okoljem (npr. težave
z IKT, dostop do električne napeljave, interneta, moteči dejavniki v doma-
čem okolju, npr. hrup). Opozarja pa tudi, da se je v nekaterih romskih dru-
žinah v času izobraževanja na daljavo interes otrok in staršev za izobraževa-
nje zmanjšal. Se je pa na nekaterih šolah v tem času povečal stik učiteljev
268
