Page 269 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 269
Analiza zaključnih del o izobraževanju na daljavo
s starši – posledično se je starše bolj vključevalo v učni proces. Potrebno je
razumeti, nadaljuje Benčina (2021), da nekaterim romskim družinam ni po-
znano, kako bi lahko starši svojim otrokom pomagali pri učenju, lahko da tudi
ne razumejo jezika izobraževanja: poseben izziv je bil torej zagotoviti bra-
nje in razumevanje jezika. Manj spodbudnega domačega okolja posledično
ne moremo pripisovati drugačni etnični in kulturni pripadnosti, temveč prej
(ne)kakovostnemu času, ki ga starši investirajo v otrokovo učno področje.
Tudi Barbara Zupan (2021), ki je raziskovala, ali se je športna aktivnost otrok
v času pouka na daljavo zmanjšala, ni potrdila, da je to povezano s samim po-
ukom na daljavo, temveč je odvisno od spodbudnosti domačega okolja – to-
rej, v tisti družini, ki je na splošno športno aktivnejša in ima aktiven življenjski
slog, se naj ta med poukom na daljavo ne bi zmanjšala.
Sklep
Kot morebiten izziv izobraževanja na daljavo osnovnošolske populacije pre-
poznavamo problem motivacije, pozornosti, samostojnosti oziroma samou-
činkovitosti učencev in metod dela v okviru poučevanja. Po Andreji Nagode
(2008) so motivacija in samoučinkovitost ter pozornost povezane. Če je nam-
reč prisotna učna motivacija, se učenec bolj osredotoča na nalogo, je vztraj-
nejši in posledično učinkovit – kar pa povečuje njegovo doživljanje samega
sebe kot kompetentnega in avtonomnega. Nizka učna motivacija pa privede
do nesledenja pouku, nevztrajanja pri dejavnostih, nepripravie na preverja-
nje ali ocenjevanje znanja ter izostanka od šolskih obveznosti. Zato je po-
trebno razumeti, da je učna motivacija povezana tudi z osebnostnimi last-
nostmi učenca ter značilnostmi učne situacije. Potrebno je prepoznati, ali se
ovire za motivacijo pojavljajo pri učencu ali v okolju (šola ali dom) (Nagode
2008). V primeru izobraževanja na daljavo problem prepoznavamo v sklopu
notranjih in zunanjih dejavnikov zmanjšanja motivacije otrok.
Med drugim prepoznavamo tudi problem učenčeve samostojnosti. Stri-
njamo se z Jacqueline S. Stephen in z Amando J. Rockinson-Szapkiw (2021),
ki opozarjata, da morajo vzgojno-izobraževalne institucije otroke pripravljati
na izobraževanje na daljavo ter jim pomagati pri uporabi IKT, saj naj bi na ta
način postali avtonomnejši. Sledenje pouku na daljavo se povezuje s samo-
regulacijo in samoučinkovitostjo (Stephen in Rockinson-Szapkiw 2021). Tako
se nakazuje tudi pomen spodbujanja samoregulacije pri učencih. Ta je nam-
reč po Banduri (1991) kognitivni proces, ki vključuje tudi samorefleksijo, ta pa
omogoča, da se učenec spremlja in reflektira v učnem procesu. Tako lahko
učenec oceni svoje delovanje in izoblikuje prepričanje v lastno učinkovitost
(Bandura 1991). Motivacija in samoregulacija tako postajata kritični v okviru
269
s starši – posledično se je starše bolj vključevalo v učni proces. Potrebno je
razumeti, nadaljuje Benčina (2021), da nekaterim romskim družinam ni po-
znano, kako bi lahko starši svojim otrokom pomagali pri učenju, lahko da tudi
ne razumejo jezika izobraževanja: poseben izziv je bil torej zagotoviti bra-
nje in razumevanje jezika. Manj spodbudnega domačega okolja posledično
ne moremo pripisovati drugačni etnični in kulturni pripadnosti, temveč prej
(ne)kakovostnemu času, ki ga starši investirajo v otrokovo učno področje.
Tudi Barbara Zupan (2021), ki je raziskovala, ali se je športna aktivnost otrok
v času pouka na daljavo zmanjšala, ni potrdila, da je to povezano s samim po-
ukom na daljavo, temveč je odvisno od spodbudnosti domačega okolja – to-
rej, v tisti družini, ki je na splošno športno aktivnejša in ima aktiven življenjski
slog, se naj ta med poukom na daljavo ne bi zmanjšala.
Sklep
Kot morebiten izziv izobraževanja na daljavo osnovnošolske populacije pre-
poznavamo problem motivacije, pozornosti, samostojnosti oziroma samou-
činkovitosti učencev in metod dela v okviru poučevanja. Po Andreji Nagode
(2008) so motivacija in samoučinkovitost ter pozornost povezane. Če je nam-
reč prisotna učna motivacija, se učenec bolj osredotoča na nalogo, je vztraj-
nejši in posledično učinkovit – kar pa povečuje njegovo doživljanje samega
sebe kot kompetentnega in avtonomnega. Nizka učna motivacija pa privede
do nesledenja pouku, nevztrajanja pri dejavnostih, nepripravie na preverja-
nje ali ocenjevanje znanja ter izostanka od šolskih obveznosti. Zato je po-
trebno razumeti, da je učna motivacija povezana tudi z osebnostnimi last-
nostmi učenca ter značilnostmi učne situacije. Potrebno je prepoznati, ali se
ovire za motivacijo pojavljajo pri učencu ali v okolju (šola ali dom) (Nagode
2008). V primeru izobraževanja na daljavo problem prepoznavamo v sklopu
notranjih in zunanjih dejavnikov zmanjšanja motivacije otrok.
Med drugim prepoznavamo tudi problem učenčeve samostojnosti. Stri-
njamo se z Jacqueline S. Stephen in z Amando J. Rockinson-Szapkiw (2021),
ki opozarjata, da morajo vzgojno-izobraževalne institucije otroke pripravljati
na izobraževanje na daljavo ter jim pomagati pri uporabi IKT, saj naj bi na ta
način postali avtonomnejši. Sledenje pouku na daljavo se povezuje s samo-
regulacijo in samoučinkovitostjo (Stephen in Rockinson-Szapkiw 2021). Tako
se nakazuje tudi pomen spodbujanja samoregulacije pri učencih. Ta je nam-
reč po Banduri (1991) kognitivni proces, ki vključuje tudi samorefleksijo, ta pa
omogoča, da se učenec spremlja in reflektira v učnem procesu. Tako lahko
učenec oceni svoje delovanje in izoblikuje prepričanje v lastno učinkovitost
(Bandura 1991). Motivacija in samoregulacija tako postajata kritični v okviru
269
