Page 287 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 287
Doživljanje študija na daljavo med epidemijo covida-19
koncentracijo pri spremljanju pedagoškega procesa, medtem ko jih je neko-
liko manj težko ohranjalo motivacijo, zavzetost za študij. Težave z motivacijo
v času izobraževanja na daljavo so potrdile tudi druge raziskave (npr. Adnan
in Anwar 2020, Altun idr. 2021, Gabrovec idr. 2020). Cvetek (2020) pojasnjuje,
da so za učenje in študijsko uspešnost najpomembnejši notranji dejavniki,
med katerimi navaja radovednost, željo po učenju in razumevanju ter pozi-
tivna čustva. Prav tako izpostavi, da je mogoče na te dejavnike vplivati z na-
čini poučevanja in s podporo študentov. Podpora je bila za slednje v času izo-
braževanja na daljavo zelo pomembna, predvsem ker so bili zaradi okoliščin,
povezanih s študijem na daljavo, precej negotovi. Več kot polovica je bila ne-
gotova, ker ni vedela, kako bodo potekali izpiti in ali bodo dovolj motivirani
za študij, če bo ta še naprej potekal na daljavo. Nekoliko manj kot polovica jih
je čutilo negotovost, ker niso vedeli, ali bodo zaradi študija na daljavo uspeli
opraviti vse študijske obveznosti.
V raziskavi, ki so jo izvedle Neža Podlogar idr. (2020), so študentje ocenili,
da je bila poglobljenost študijskega dela v času izobraževanja na daljavo v
primerjavi z običajnim študijem včasih slabša, včasih boljša. V naši raziskavi
je slaba polovica študentov poročala, da se v času izobraževanja na daljavo
ni vedno dovolj poglobila v študij, nekoliko manj pa jih je poročalo o tem,
da je bilo znanje, ki so ga pridobili, površinsko. Hkrati jih je v času študija na
daljavo po lastnih navedbah več kot polovica učinkovito opravilo vse naloge,
nekoliko manjši odstotek pa je sebe označil za učinkovite. Ob tem se posta-
vlja vprašanje, kaj za študente pomeni učinkovito opravljena naloga oziroma
samoučinkovitost – ali predvsem to, da jim uspe opraviti vse študijske obvez-
nosti oziroma naloge, ki jim omogočajo napredovanje v višji letnik, ali tudi
pridobitev poglobljenega znanja.
Po podatkih raziskave so študentje prve bolonjske stopnje pogoje ude-
ležbe v študijskem procesu zaznavali negativneje kot študentje druge. Pri-
čakovati je, da več študentov druge stopnje študija že živi samostojno, kar
bi jim lahko omogočalo ustreznejše prostorske pogoje za spremljanje študij-
skega procesa v času študija na daljavo. Morda imajo več izkušenj z uporabo
tehnologije in so se zato tudi učinkoviteje soočali s tehničnimi težavami. Štu-
dentje druge bolonjske stopnje so tudi pozitivneje ocenili lasten proces uče-
nja. Tudi v tem primeru njihovi odgovori niso bili presenetljivi; so namreč že
dobro vpeljani v študijski proces in imajo že kar nekaj izkušenj s študijem. Z
nekaterimi profesorji so se srečali že na prvi stopnji študija, zato poznajo nji-
hov način dela. Prav tako so verjetno tudi bolj navajeni samostojnega dela v
okviru študija, ki ga je v veliki meri zahtevalo izobraževanje na daljavo.
Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da je večina študentov s
287
koncentracijo pri spremljanju pedagoškega procesa, medtem ko jih je neko-
liko manj težko ohranjalo motivacijo, zavzetost za študij. Težave z motivacijo
v času izobraževanja na daljavo so potrdile tudi druge raziskave (npr. Adnan
in Anwar 2020, Altun idr. 2021, Gabrovec idr. 2020). Cvetek (2020) pojasnjuje,
da so za učenje in študijsko uspešnost najpomembnejši notranji dejavniki,
med katerimi navaja radovednost, željo po učenju in razumevanju ter pozi-
tivna čustva. Prav tako izpostavi, da je mogoče na te dejavnike vplivati z na-
čini poučevanja in s podporo študentov. Podpora je bila za slednje v času izo-
braževanja na daljavo zelo pomembna, predvsem ker so bili zaradi okoliščin,
povezanih s študijem na daljavo, precej negotovi. Več kot polovica je bila ne-
gotova, ker ni vedela, kako bodo potekali izpiti in ali bodo dovolj motivirani
za študij, če bo ta še naprej potekal na daljavo. Nekoliko manj kot polovica jih
je čutilo negotovost, ker niso vedeli, ali bodo zaradi študija na daljavo uspeli
opraviti vse študijske obveznosti.
V raziskavi, ki so jo izvedle Neža Podlogar idr. (2020), so študentje ocenili,
da je bila poglobljenost študijskega dela v času izobraževanja na daljavo v
primerjavi z običajnim študijem včasih slabša, včasih boljša. V naši raziskavi
je slaba polovica študentov poročala, da se v času izobraževanja na daljavo
ni vedno dovolj poglobila v študij, nekoliko manj pa jih je poročalo o tem,
da je bilo znanje, ki so ga pridobili, površinsko. Hkrati jih je v času študija na
daljavo po lastnih navedbah več kot polovica učinkovito opravilo vse naloge,
nekoliko manjši odstotek pa je sebe označil za učinkovite. Ob tem se posta-
vlja vprašanje, kaj za študente pomeni učinkovito opravljena naloga oziroma
samoučinkovitost – ali predvsem to, da jim uspe opraviti vse študijske obvez-
nosti oziroma naloge, ki jim omogočajo napredovanje v višji letnik, ali tudi
pridobitev poglobljenega znanja.
Po podatkih raziskave so študentje prve bolonjske stopnje pogoje ude-
ležbe v študijskem procesu zaznavali negativneje kot študentje druge. Pri-
čakovati je, da več študentov druge stopnje študija že živi samostojno, kar
bi jim lahko omogočalo ustreznejše prostorske pogoje za spremljanje študij-
skega procesa v času študija na daljavo. Morda imajo več izkušenj z uporabo
tehnologije in so se zato tudi učinkoviteje soočali s tehničnimi težavami. Štu-
dentje druge bolonjske stopnje so tudi pozitivneje ocenili lasten proces uče-
nja. Tudi v tem primeru njihovi odgovori niso bili presenetljivi; so namreč že
dobro vpeljani v študijski proces in imajo že kar nekaj izkušenj s študijem. Z
nekaterimi profesorji so se srečali že na prvi stopnji študija, zato poznajo nji-
hov način dela. Prav tako so verjetno tudi bolj navajeni samostojnega dela v
okviru študija, ki ga je v veliki meri zahtevalo izobraževanje na daljavo.
Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da je večina študentov s
287
