Page 284 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 284
eja Pšunder, Patricija Sedminek in Katja Košir
vali le tisti študentje, ki so se bili pripravljeni odzvati in izpolniti anketni vpra-
šalnik. Zbiranje podatkov za raziskavo je temeljilo na odgovorih študentov in
mogoče je, da niso popolnoma enopomensko razumeli vseh anketnih vpra-
šanj ter posledično niso podali povsem točnih odgovorov. V raziskavi smo
namenili pozornost njihovemu pogledu na doživljanje študija na daljavo, kar
bi veljalo primerjati z njihovimi pogledi na doživljanje običajnega študija, v
raziskavo pa bi bilo dobrodošlo vključiti tudi vidik visokošolskih učiteljev in
sodelavcev. Navedeno predstavlja izziv za prihodnje raziskave.
Rezultati raziskave so pokazali, da je približno tri petine študentov v času
študija na daljavo lahko nemoteno spremljalo pedagoški proces, ne da bi jih
pri tem ovirali prostorski pogoji ali tehnične težave, ter imelo dostop do vseh
obveznih učnih gradiv oziroma literature. Ob tem ne velja prezreti deleža
študentov, pri katerih so bile te možnosti omejene. Kot pojasnjuje Medveš
(2020), je v času izobraževanja na daljavo veliko težavo predstavljala ogro-
ženost načela pravičnosti. Navaja, da se je pojavil strah pred povečanjem
razlik med učenci, zlasti na račun najbolj ogroženih. Rezultati raziskave so
pokazali, da je bilo načelo pravičnosti na preizkušnji tudi v visokošolskem
izobraževanju. Približno četrtina študentov je imela pri spremljanju pedago-
škega procesa prostorske težave. Spomnimo, da je bila v času izobraževanja
na daljavo v določenem časovnem obdobju omejena dostopnost študent-
skih domov, zato so se študentje vračali v svoje domače okolje, kjer pa morda
niso imeli najidealnejših prostorskih pogojev za spremljanje študijskega pro-
cesa. Slabih 20 se jih je soočalo s tehničnimi težavami, nekateri niso imeli
dostopa do študijskih gradiv oziroma literature. Zeynab Behzadi in Ghaffari
(2011) opozarjata, da je lahko ena od slabosti izobraževanja na daljavo prav
nedostopnost določenih gradiv, saj vsa gradiva niso dostopna na spletu. V
času izobraževanja na daljavo knjižnice niso bile nenehno odprte, ko pa so
bile, morda študentje do njih niso imeli dostopa, da bi si pridobili vsa po-
trebna študijska gradiva.
Študentje so v raziskavi v večini poročali, da so se v času študija na da-
ljavo pogosto udeleževali pedagoškega procesa. Ta podatek je sicer spod-
buden, vendar potrebuje dodatno pojasnilo. Običajen pouk v primerjavi s
poukom na daljavo zahteva fizično prisotnost študentov v predavalnici, kjer
so študentje navadno tudi bolj vpeti v učne aktivnosti (Adnan in Anwar 2020),
hkrati pa fizična prisotnost udeležencem otežuje zgolj navidezno prisotnost
v učnem procesu. Izobraževanje na daljavo študentom omogoča več svo-
bode kot običajno izobraževanje, od njih pa terja tudi več samodiscipline,
ki pa je, kot pojasnjujeta Zeynab Behzadi in Ghaffari (2011), mnogi nimajo. V
raziskavi je dobra tretjina študentov potrdila navidezno prisotnost v pedago-
284
vali le tisti študentje, ki so se bili pripravljeni odzvati in izpolniti anketni vpra-
šalnik. Zbiranje podatkov za raziskavo je temeljilo na odgovorih študentov in
mogoče je, da niso popolnoma enopomensko razumeli vseh anketnih vpra-
šanj ter posledično niso podali povsem točnih odgovorov. V raziskavi smo
namenili pozornost njihovemu pogledu na doživljanje študija na daljavo, kar
bi veljalo primerjati z njihovimi pogledi na doživljanje običajnega študija, v
raziskavo pa bi bilo dobrodošlo vključiti tudi vidik visokošolskih učiteljev in
sodelavcev. Navedeno predstavlja izziv za prihodnje raziskave.
Rezultati raziskave so pokazali, da je približno tri petine študentov v času
študija na daljavo lahko nemoteno spremljalo pedagoški proces, ne da bi jih
pri tem ovirali prostorski pogoji ali tehnične težave, ter imelo dostop do vseh
obveznih učnih gradiv oziroma literature. Ob tem ne velja prezreti deleža
študentov, pri katerih so bile te možnosti omejene. Kot pojasnjuje Medveš
(2020), je v času izobraževanja na daljavo veliko težavo predstavljala ogro-
ženost načela pravičnosti. Navaja, da se je pojavil strah pred povečanjem
razlik med učenci, zlasti na račun najbolj ogroženih. Rezultati raziskave so
pokazali, da je bilo načelo pravičnosti na preizkušnji tudi v visokošolskem
izobraževanju. Približno četrtina študentov je imela pri spremljanju pedago-
škega procesa prostorske težave. Spomnimo, da je bila v času izobraževanja
na daljavo v določenem časovnem obdobju omejena dostopnost študent-
skih domov, zato so se študentje vračali v svoje domače okolje, kjer pa morda
niso imeli najidealnejših prostorskih pogojev za spremljanje študijskega pro-
cesa. Slabih 20 se jih je soočalo s tehničnimi težavami, nekateri niso imeli
dostopa do študijskih gradiv oziroma literature. Zeynab Behzadi in Ghaffari
(2011) opozarjata, da je lahko ena od slabosti izobraževanja na daljavo prav
nedostopnost določenih gradiv, saj vsa gradiva niso dostopna na spletu. V
času izobraževanja na daljavo knjižnice niso bile nenehno odprte, ko pa so
bile, morda študentje do njih niso imeli dostopa, da bi si pridobili vsa po-
trebna študijska gradiva.
Študentje so v raziskavi v večini poročali, da so se v času študija na da-
ljavo pogosto udeleževali pedagoškega procesa. Ta podatek je sicer spod-
buden, vendar potrebuje dodatno pojasnilo. Običajen pouk v primerjavi s
poukom na daljavo zahteva fizično prisotnost študentov v predavalnici, kjer
so študentje navadno tudi bolj vpeti v učne aktivnosti (Adnan in Anwar 2020),
hkrati pa fizična prisotnost udeležencem otežuje zgolj navidezno prisotnost
v učnem procesu. Izobraževanje na daljavo študentom omogoča več svo-
bode kot običajno izobraževanje, od njih pa terja tudi več samodiscipline,
ki pa je, kot pojasnjujeta Zeynab Behzadi in Ghaffari (2011), mnogi nimajo. V
raziskavi je dobra tretjina študentov potrdila navidezno prisotnost v pedago-
284
