Page 285 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 285
Doživljanje študija na daljavo med epidemijo covida-19
škem procesu v času izobraževanja na daljavo, še nekoliko več pa jih je odgo-
vorilo, da so bili v študijskem procesu prisotni zgolj pasivno. Dobljeni rezultati
odpirajo vprašanje, kako pogosti sta navidezna oziroma pasivna prisotnost v
študijskem procesu v času običajnega študija v predavalnicah.
V sodobnem visokošolskem izobraževanju naj bi bilo, kot pojasnjuje Cve-
tek (2020), v ospredju vprašanje, kaj počnejo študentje, učitelji pa naj bi svoje
poučevanje razumeli kot omogočanje študentom, da ti sami dejavno gradijo
svoje razumevanje in znanje. To pomeni, da naj bi razpravljali o prebranem,
si beležili svoje izkušnje, razmišljali o njih, odgovarjali na vprašanja in obliko-
vali svoja, razpravljali, skupaj reševali težave, snovali projekte, razpravljali o
svoji uspešnosti ipd. Raziskava je pokazala, da je v času izobraževanja na da-
ljavo dobra tretjina študentov pogrešala dvosmerno komunikacijo z učitelji,
nekoliko manjši delež pa med predavanji, vajami ipd. o učni snovi ni komuni-
ciral z ostalimi študenti, ker k temu ni bil spodbujen. Pri študiju na daljavo je
med udeleženci v vzgojno-izobraževalnem procesu verjetno težje vzposta-
viti komunikacijo kot pri običajnem študiju, vendar ni nemogoče. Izobraže-
vanje na daljavo sicer ne omogoča fizičnega stika, pojasnjuje Medveš (2020),
omogoča pa ustvarjanje stikov, ki imajo lahko vse lastnosti socialnega. In prav
s spodbujanjem komunikacije med učitelji in študenti ter med študenti sa-
mimi lahko učitelji, kot izpostavljajo Tang ipd. (2021), pomembno prispevajo
k pripravljenosti študentov za spletno učenje. Učiteljem zato svetujejo, da v
študijski proces vnašajo timsko delo, sodelovalno učenje in druge pristope,
ki spodbudijo medsebojno učenje, študentom pa omogočajo medsebojno
podporo. Z namenom podpore visokošolskim učiteljem in sodelavcem pri iz-
vajanju študijskega procesa na daljavo so bila kmalu po razglasitvi epidemije
pri nas zanje organizirana različna usposabljanja (npr. v okviru nacionalnega
projekta Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu; več o tem na
spletnem naslovu http://www.inovup.si/).
Formativna povratna informacija, ki je podana med samim študijskim pro-
cesom, študentom pomaga prepoznati, kako dobro so opravili delo, kje so še
prisotne vrzeli v znanju in kaj je še treba izpopolniti. Prispeva h kritičnemu
vrednotenju lastnega znanja, spodbuja individualni napredek in krepi odgo-
vornost za lastno učenje (več o tem v Pšunder idr. 2021). To je pomemben cilj
ne samo visokošolskega izobraževanja, ampak tudi vseživljenjskega učenja
(Nicol in Milligan 2006). Več kot polovica študentov je v času študija na da-
ljavo po lastnih navedbah od učiteljev prejela dovolj sprotnih povratnih in-
formacij, toda ponovno izpostavljamo delež študentov (kar četrtina), ki pa ni
bil zadovoljen s količino učiteljevih povratnih informacij. Tudi v tem primeru
bi bilo zanimivo raziskati, kako študentje komunikacijo v študijskem procesu,
285
škem procesu v času izobraževanja na daljavo, še nekoliko več pa jih je odgo-
vorilo, da so bili v študijskem procesu prisotni zgolj pasivno. Dobljeni rezultati
odpirajo vprašanje, kako pogosti sta navidezna oziroma pasivna prisotnost v
študijskem procesu v času običajnega študija v predavalnicah.
V sodobnem visokošolskem izobraževanju naj bi bilo, kot pojasnjuje Cve-
tek (2020), v ospredju vprašanje, kaj počnejo študentje, učitelji pa naj bi svoje
poučevanje razumeli kot omogočanje študentom, da ti sami dejavno gradijo
svoje razumevanje in znanje. To pomeni, da naj bi razpravljali o prebranem,
si beležili svoje izkušnje, razmišljali o njih, odgovarjali na vprašanja in obliko-
vali svoja, razpravljali, skupaj reševali težave, snovali projekte, razpravljali o
svoji uspešnosti ipd. Raziskava je pokazala, da je v času izobraževanja na da-
ljavo dobra tretjina študentov pogrešala dvosmerno komunikacijo z učitelji,
nekoliko manjši delež pa med predavanji, vajami ipd. o učni snovi ni komuni-
ciral z ostalimi študenti, ker k temu ni bil spodbujen. Pri študiju na daljavo je
med udeleženci v vzgojno-izobraževalnem procesu verjetno težje vzposta-
viti komunikacijo kot pri običajnem študiju, vendar ni nemogoče. Izobraže-
vanje na daljavo sicer ne omogoča fizičnega stika, pojasnjuje Medveš (2020),
omogoča pa ustvarjanje stikov, ki imajo lahko vse lastnosti socialnega. In prav
s spodbujanjem komunikacije med učitelji in študenti ter med študenti sa-
mimi lahko učitelji, kot izpostavljajo Tang ipd. (2021), pomembno prispevajo
k pripravljenosti študentov za spletno učenje. Učiteljem zato svetujejo, da v
študijski proces vnašajo timsko delo, sodelovalno učenje in druge pristope,
ki spodbudijo medsebojno učenje, študentom pa omogočajo medsebojno
podporo. Z namenom podpore visokošolskim učiteljem in sodelavcem pri iz-
vajanju študijskega procesa na daljavo so bila kmalu po razglasitvi epidemije
pri nas zanje organizirana različna usposabljanja (npr. v okviru nacionalnega
projekta Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu; več o tem na
spletnem naslovu http://www.inovup.si/).
Formativna povratna informacija, ki je podana med samim študijskim pro-
cesom, študentom pomaga prepoznati, kako dobro so opravili delo, kje so še
prisotne vrzeli v znanju in kaj je še treba izpopolniti. Prispeva h kritičnemu
vrednotenju lastnega znanja, spodbuja individualni napredek in krepi odgo-
vornost za lastno učenje (več o tem v Pšunder idr. 2021). To je pomemben cilj
ne samo visokošolskega izobraževanja, ampak tudi vseživljenjskega učenja
(Nicol in Milligan 2006). Več kot polovica študentov je v času študija na da-
ljavo po lastnih navedbah od učiteljev prejela dovolj sprotnih povratnih in-
formacij, toda ponovno izpostavljamo delež študentov (kar četrtina), ki pa ni
bil zadovoljen s količino učiteljevih povratnih informacij. Tudi v tem primeru
bi bilo zanimivo raziskati, kako študentje komunikacijo v študijskem procesu,
285
