Page 291 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 291
Mnenja študentov o pouku naravoslovja
na daljavo
Nataša Dolenc Orbanić
Univerza na Primorskem
natasa.dolenc@pef.upr.si
Nastja Cotič
Univerza na Primorskem
nastja.cotic@pef.upr.si
V prispevku obravnavamo mnenja študentov o pouku naravoslovja na daljavo.
V raziskavi je sodelovalo 81 študentov študijskega programa Razredni pouk Pe-
dagoške fakultete Univerze na Primorskem. Podatke smo pridobili s pomočjo
anketnega vprašalnika, pri čemer so nas zanimale pridobljene kompetence pri
študiju na daljavo, socialne interakcije, izvedba eksperimentalnega dela ter sti-
ske in težave, s katerimi so se soočali študentje. Ugotavljali smo razlike med štu-
denti 4. letnika, ki so nekaj naravoslovnih vaj izvajali v laboratoriju, in študenti
3. letnika, ki so jih v celoti izvajali na daljavo. Rezultati so pokazali, da med pri-
merjalnima skupinama ni bilo statistično značilnih razlik v mnenjih. Študentje
menijo, da pouk na daljavo spodbuja razvijanje novih digitalnih kompetenc
in obvladovanje strategij samostojnega učenja. Eksperimentalno delo jim ni
predstavljalo težav, saj menijo, da lahko poskuse nadomestijo dobri posnetki.
Kot največjo težavo, s katero so se soočali pri študiju na daljavo, so izpostavili
slabo internetno povezavo. Spoznali so tudi, kako pomembna je interakcija s
sošolci in profesorji ter katere so prednosti izobraževanja v živo.
Ključne besede: učenje na daljavo, pouk naravoslovja, študenti razrednega po-
uka, mnenja študentov
Uvod
Epidemija covida-19 je prizadela celoten svet; pri tem je prišlo do drastične
spremembe pri načinu učenja in poučevanja, saj so bili vsi učitelji na vseh
ravneh izobraževanja pouk prisiljeni izvajati preko spleta oziroma na daljavo
(Polydoros in Alasona 2021).
Pouk na daljavo (angl. distance learning) je definiran kot oblika učenja, pri
kateri se posamezniki ali skupine izobražujejo na fizično različnih mestih, pri
tem pa si pomagajo s tehnološkimi orodji (Holmberg 1995; Işık, Işık in Güler
2008). Vsekakor je učenje na daljavo mnogim učiteljem in učencem predsta-
vljalo velik izziv, ki pa ni bil omejen le na digitalne kompetence, motivacij-
ske težave in težave z ocenjevanjem. Eden večjih izzivov pouka na daljavo je
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.291-307
na daljavo
Nataša Dolenc Orbanić
Univerza na Primorskem
natasa.dolenc@pef.upr.si
Nastja Cotič
Univerza na Primorskem
nastja.cotic@pef.upr.si
V prispevku obravnavamo mnenja študentov o pouku naravoslovja na daljavo.
V raziskavi je sodelovalo 81 študentov študijskega programa Razredni pouk Pe-
dagoške fakultete Univerze na Primorskem. Podatke smo pridobili s pomočjo
anketnega vprašalnika, pri čemer so nas zanimale pridobljene kompetence pri
študiju na daljavo, socialne interakcije, izvedba eksperimentalnega dela ter sti-
ske in težave, s katerimi so se soočali študentje. Ugotavljali smo razlike med štu-
denti 4. letnika, ki so nekaj naravoslovnih vaj izvajali v laboratoriju, in študenti
3. letnika, ki so jih v celoti izvajali na daljavo. Rezultati so pokazali, da med pri-
merjalnima skupinama ni bilo statistično značilnih razlik v mnenjih. Študentje
menijo, da pouk na daljavo spodbuja razvijanje novih digitalnih kompetenc
in obvladovanje strategij samostojnega učenja. Eksperimentalno delo jim ni
predstavljalo težav, saj menijo, da lahko poskuse nadomestijo dobri posnetki.
Kot največjo težavo, s katero so se soočali pri študiju na daljavo, so izpostavili
slabo internetno povezavo. Spoznali so tudi, kako pomembna je interakcija s
sošolci in profesorji ter katere so prednosti izobraževanja v živo.
Ključne besede: učenje na daljavo, pouk naravoslovja, študenti razrednega po-
uka, mnenja študentov
Uvod
Epidemija covida-19 je prizadela celoten svet; pri tem je prišlo do drastične
spremembe pri načinu učenja in poučevanja, saj so bili vsi učitelji na vseh
ravneh izobraževanja pouk prisiljeni izvajati preko spleta oziroma na daljavo
(Polydoros in Alasona 2021).
Pouk na daljavo (angl. distance learning) je definiran kot oblika učenja, pri
kateri se posamezniki ali skupine izobražujejo na fizično različnih mestih, pri
tem pa si pomagajo s tehnološkimi orodji (Holmberg 1995; Işık, Işık in Güler
2008). Vsekakor je učenje na daljavo mnogim učiteljem in učencem predsta-
vljalo velik izziv, ki pa ni bil omejen le na digitalne kompetence, motivacij-
ske težave in težave z ocenjevanjem. Eden večjih izzivov pouka na daljavo je
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.291-307
