Page 292 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 292
aša Dolenc Orbanić in Nastja Cotič
nedvomno »doseči« vse študente. Raziskovalci po celem svetu raziskujejo in
predstavljajo izkušnje, ki so jih imeli učitelji, starši in učenci pri prehodu na
izobraževanje na daljavo (Kapasia idr. 2020; Sintema 2020). Ute Kaden (2020)
je zapisala, da se je težava pouka na daljavo pojavila predvsem pri učen-
cih, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij, ter pri učencih z različnimi pri-
manjkljaji, za katere je bil pouk na daljavo skoraj nedostopen. O’Donoughue,
Singh in Green (2004) so zapisali, da je učenje na daljavo celo diskriminatorno
do učencev s slabšim socialno-ekonomskim statusom in intelektualnimi spo-
sobnostmi.
Poleg učencev so se pri pouku na daljavo s stiskami in težavami srečali tudi
učitelji. Baired (2020) navaja, da so bili učitelji primorani k hitri spremembi po-
učevanja, saj so se znašli v situaciji, ko njihove že ustaljene učne priprave niso
bile več dovolj za izvedbo pouka, pri tem so se morali tudi hitro prilagoditi in
naučiti uporabe novih tehnologij. Pri tem piše, da je veliko učiteljev izkušnjo
pouka na daljavo navedlo kot najbolj travmatičen dogodek v moderni dobi
(Baired 2020). Učitelji, ki imajo več zaupanja vase ter več digitalnih kompe-
tenc, so se s poukom na daljavo bolje spoprijeli v primerjavi s tistimi, ki na
tem področju nimajo veliko izkušenj in znanja. Pri tem avtorji poudarjajo, da
pomembno vlogo igra tudi učiteljevo prepričanje o lastnem znanju in samo-
učinkovitosti (Kennedy 2016; Tas idr. 2021).
Tudi iz slovenske raziskave, ki so jo opravili na Zavodu Republike Slovenije
za šolstvo, je razvidno, da je bilo doživljanje poučevanja na daljavo za pri-
bližno dve tretjini učiteljev, od skupno 7.328, zahtevnejše kot poučevanje v
razredu, obenem pa je bilo takšno poučevanje zanje tudi stresnejše (Rupnik
Vec idr. 2020).
Raziskave kažejo tudi pozitivne strani takšnega pouka, pri čemer avtorji
poudarjajo predvsem zmanjšanje stroškov ter fleksibilnost tovrstnega po-
uka (Debeş 2021), možnost usklajevanja obveznosti študentov (Hannay in
Newvine 2006), možnost profesionalnega razvoja učiteljev in večjega znanja
ter posledično večjega zaupanja v uporabo izobraževalne tehnologije (Tas
idr. 2021). Lea Bregar, Margerita Zagmajster in Radovan (2020) prednosti e-
izobraževanja navajajo z zornega kota udeleženca in izobraževalne ustanove.
Med prednostmi navajajo možnosti prilagajanja učnih pristopov posamezni-
kovim potrebam, preglednost pogojev izobraževanja, razvoj novega znanja
in zmožnosti, dostopnost kakovostnih učnih virov, vpeljevanje sodobnih pe-
dagoških modelov in inovacijo pedagoškega procesa.
Veliko razprav in vprašanj se je pojavilo predvsem pri izvedbi pouka nara-
voslovja na daljavo, ki zaradi svoje specifičnosti vključuje uporabo različnih
metod poučevanja. Sodobno poučevanje naravoslovja od učenca (študenta)
292
nedvomno »doseči« vse študente. Raziskovalci po celem svetu raziskujejo in
predstavljajo izkušnje, ki so jih imeli učitelji, starši in učenci pri prehodu na
izobraževanje na daljavo (Kapasia idr. 2020; Sintema 2020). Ute Kaden (2020)
je zapisala, da se je težava pouka na daljavo pojavila predvsem pri učen-
cih, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij, ter pri učencih z različnimi pri-
manjkljaji, za katere je bil pouk na daljavo skoraj nedostopen. O’Donoughue,
Singh in Green (2004) so zapisali, da je učenje na daljavo celo diskriminatorno
do učencev s slabšim socialno-ekonomskim statusom in intelektualnimi spo-
sobnostmi.
Poleg učencev so se pri pouku na daljavo s stiskami in težavami srečali tudi
učitelji. Baired (2020) navaja, da so bili učitelji primorani k hitri spremembi po-
učevanja, saj so se znašli v situaciji, ko njihove že ustaljene učne priprave niso
bile več dovolj za izvedbo pouka, pri tem so se morali tudi hitro prilagoditi in
naučiti uporabe novih tehnologij. Pri tem piše, da je veliko učiteljev izkušnjo
pouka na daljavo navedlo kot najbolj travmatičen dogodek v moderni dobi
(Baired 2020). Učitelji, ki imajo več zaupanja vase ter več digitalnih kompe-
tenc, so se s poukom na daljavo bolje spoprijeli v primerjavi s tistimi, ki na
tem področju nimajo veliko izkušenj in znanja. Pri tem avtorji poudarjajo, da
pomembno vlogo igra tudi učiteljevo prepričanje o lastnem znanju in samo-
učinkovitosti (Kennedy 2016; Tas idr. 2021).
Tudi iz slovenske raziskave, ki so jo opravili na Zavodu Republike Slovenije
za šolstvo, je razvidno, da je bilo doživljanje poučevanja na daljavo za pri-
bližno dve tretjini učiteljev, od skupno 7.328, zahtevnejše kot poučevanje v
razredu, obenem pa je bilo takšno poučevanje zanje tudi stresnejše (Rupnik
Vec idr. 2020).
Raziskave kažejo tudi pozitivne strani takšnega pouka, pri čemer avtorji
poudarjajo predvsem zmanjšanje stroškov ter fleksibilnost tovrstnega po-
uka (Debeş 2021), možnost usklajevanja obveznosti študentov (Hannay in
Newvine 2006), možnost profesionalnega razvoja učiteljev in večjega znanja
ter posledično večjega zaupanja v uporabo izobraževalne tehnologije (Tas
idr. 2021). Lea Bregar, Margerita Zagmajster in Radovan (2020) prednosti e-
izobraževanja navajajo z zornega kota udeleženca in izobraževalne ustanove.
Med prednostmi navajajo možnosti prilagajanja učnih pristopov posamezni-
kovim potrebam, preglednost pogojev izobraževanja, razvoj novega znanja
in zmožnosti, dostopnost kakovostnih učnih virov, vpeljevanje sodobnih pe-
dagoških modelov in inovacijo pedagoškega procesa.
Veliko razprav in vprašanj se je pojavilo predvsem pri izvedbi pouka nara-
voslovja na daljavo, ki zaradi svoje specifičnosti vključuje uporabo različnih
metod poučevanja. Sodobno poučevanje naravoslovja od učenca (študenta)
292
