Page 295 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 295
Mnenja študentov o pouku naravoslovja na daljavo
čemer je ocena 1 pomenilo »sploh se ne strinjam«, ocena 5 pa »popolnoma
se strinjam«. Trditve so se navezovale na pridobivanje kompetenc (šest trdi-
tev), socialne interakcije (štiri trditve), izvedbo eksperimentalnega oziroma
praktičnega dela (osem trditev) ter na stiske in težave, na katere so naleteli
pri učenju naravoslovja na daljavo (sedem trditev). Drugi sklop vprašalnika je
zajemal dve vprašanji izbirnega tipa. Z njima smo želeli ugotoviti, s katerimi
težavami so se študentje soočali pri opravljanju izpita na daljavo in s kate-
rimi viri informacij so si pri študiju na daljavo najbolj pomagali. Poleg tega
smo s tremi odprtimi vprašanji želeli izvedeti, ali so izobraževanje na daljavo
videli kot izziv za prepletanje klasičnih strategij poučevanja s sodobnimi, ka-
tere izkušnje so si pridobili v času izobraževanja na daljavo ter na kaj bi bili
pri učenju na daljavo pozorni kot učitelji.
Zbiranje in obdelava podatkov
Zbiranje podatkov je potekalo januarja 2022. Anketiranci so bili o raziskavi in
njenem namenu predhodno obveščeni. Zagotovili smo anonimnost prido-
bljenih podatkov. Anketne vprašalnike so reševali samostojno, preko spletne
aplikacije www.1ka.si.
Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS,
na ravni deskriptivne in inferenčne statistike. Deskriptivna statistika je vklju-
čevala frekvenčno distribucijo podatkov (f , f ) in aritmetične sredine (x), ki
smo ju izračunali na podlagi numerično izraženih stopenj odgovorov, pri če-
mer je 1 pomenilo »sploh se ne strinjam« in 5 »popolnoma se strinjam«. Za
analizo razlik med posameznimi trditvami glede na letnik študija smo upo-
rabili t-preizkus za neodvisne vzorce, saj sta testa normalnosti pokazala, da
so vrednosti normalno porazdeljene. Podatke, pridobljene na podlagi odgo-
vorov na odprta vprašanja, smo najprej razvrstili po kategorijah glede na po-
dobnost in smiselnost ter jih nato analizirali. Za posamezne odgovore smo
frekvence (f ) in odstotne frekvence (f ) predstavili tabelarično.
Rezultati in razprava
Sodelujoči v raziskavi so bili naprošeni, da ocenijo svoje digitalne kompe-
tence, ki so jih večinoma (67,9 ) ocenili kot dobro razvite (x = 3,99). Iz pre-
glednice 2 lahko razberemo, da se študentje 4. letnika v primerjavi s študenti
3. počutijo bolj digitalno usposobljene.
Anketiranci so ocenili tudi svojo afiniteto do naravoslovja, pri čemer so jo
večinoma (51,9 ) ocenili kot visoko (x = 3,64). Sodeč po samooceni študen-
tov 4. letnika lahko rečemo, da imajo večjo afiniteto do naravoslovja kot štu-
denti 3. letnika (preglednica 3).
295
čemer je ocena 1 pomenilo »sploh se ne strinjam«, ocena 5 pa »popolnoma
se strinjam«. Trditve so se navezovale na pridobivanje kompetenc (šest trdi-
tev), socialne interakcije (štiri trditve), izvedbo eksperimentalnega oziroma
praktičnega dela (osem trditev) ter na stiske in težave, na katere so naleteli
pri učenju naravoslovja na daljavo (sedem trditev). Drugi sklop vprašalnika je
zajemal dve vprašanji izbirnega tipa. Z njima smo želeli ugotoviti, s katerimi
težavami so se študentje soočali pri opravljanju izpita na daljavo in s kate-
rimi viri informacij so si pri študiju na daljavo najbolj pomagali. Poleg tega
smo s tremi odprtimi vprašanji želeli izvedeti, ali so izobraževanje na daljavo
videli kot izziv za prepletanje klasičnih strategij poučevanja s sodobnimi, ka-
tere izkušnje so si pridobili v času izobraževanja na daljavo ter na kaj bi bili
pri učenju na daljavo pozorni kot učitelji.
Zbiranje in obdelava podatkov
Zbiranje podatkov je potekalo januarja 2022. Anketiranci so bili o raziskavi in
njenem namenu predhodno obveščeni. Zagotovili smo anonimnost prido-
bljenih podatkov. Anketne vprašalnike so reševali samostojno, preko spletne
aplikacije www.1ka.si.
Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS,
na ravni deskriptivne in inferenčne statistike. Deskriptivna statistika je vklju-
čevala frekvenčno distribucijo podatkov (f , f ) in aritmetične sredine (x), ki
smo ju izračunali na podlagi numerično izraženih stopenj odgovorov, pri če-
mer je 1 pomenilo »sploh se ne strinjam« in 5 »popolnoma se strinjam«. Za
analizo razlik med posameznimi trditvami glede na letnik študija smo upo-
rabili t-preizkus za neodvisne vzorce, saj sta testa normalnosti pokazala, da
so vrednosti normalno porazdeljene. Podatke, pridobljene na podlagi odgo-
vorov na odprta vprašanja, smo najprej razvrstili po kategorijah glede na po-
dobnost in smiselnost ter jih nato analizirali. Za posamezne odgovore smo
frekvence (f ) in odstotne frekvence (f ) predstavili tabelarično.
Rezultati in razprava
Sodelujoči v raziskavi so bili naprošeni, da ocenijo svoje digitalne kompe-
tence, ki so jih večinoma (67,9 ) ocenili kot dobro razvite (x = 3,99). Iz pre-
glednice 2 lahko razberemo, da se študentje 4. letnika v primerjavi s študenti
3. počutijo bolj digitalno usposobljene.
Anketiranci so ocenili tudi svojo afiniteto do naravoslovja, pri čemer so jo
večinoma (51,9 ) ocenili kot visoko (x = 3,64). Sodeč po samooceni študen-
tov 4. letnika lahko rečemo, da imajo večjo afiniteto do naravoslovja kot štu-
denti 3. letnika (preglednica 3).
295
